Nemška reprezentanca je v soboto zapustila Planico, še preden je vodstvo sredi prve serije odpovedalo tekmovanje, ker je ocenila, da so razmere zaradi vse močnejšega vetra prenevarne, včeraj pa je suvereno požela dve zmagi. Najprej je pokorila konkurenco na ekipni tekmi z eno serijo, nato je Karl Geiger še z drugo zmago na letošnjem finalu potrdil sloves svetovnega prvaka, ki ga je osvojil decembra v Planici. Očitno je na ti z letalnico bratov Gorišek. Čeprav je Norvežan Halvor Egnar Granerud na zadnji tekmi zime osvojil 16. mesto, je ponosno dvignil kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala: »Zame je bila sezona neverjetna. Vesel sem, da sem si kristalni globus zagotovil že pred prihodom v Planico, saj je bil zame konec tedna zelo naporen. Najprej je padel Tande, nato je bilo moje skakanje zelo nestabilno. Lepo je bilo slišati norveško himno.«
Domen Prevc priznal, da ne živi za skoke vse leto
Slovenska reprezentanca je z dvema četrtima mestoma – ekipe (ob prekinitvi v soboto je bila v vodstvu po polovici prve serije) in Domna Prevca – iztržila manj od pričakovanj in sposobnosti. Enaindvajsetletni Domen Prevc je s četrtim mestom ponovil dosežek s tekme v petek. »Planica je in ni bila po mojih željah. Ker je v skokih nekaj manjkalo, ni bilo stopničk, a glede na to, kaj se je dogajalo med sezono, sem zelo zadovoljen,« je bila prva misel Domna Prevca, ki je poleti izgubil mesec dni treninga zaradi zloma zapestja, zato mu je zmanjkalo časa za testiranje opreme in tudi v Planici je skakal z dresom, ki so ga sešili že januarja. Domen, ki je v Planici izklopil vsa družbena omrežja, je iskreno spregovoril o tem, da mu manjka to, da bi vse leto živel za skoke: »Poleti mi fokus malo uide, letos sem imel še poškodbo. Potreboval sem nekaj let, da sem pri sebi dojel, da moram biti že poleti vrhunsko pripravljen, in tako se bom lotil nove sezone.«
Najbolj razburljiv dan je bil za Bora Pavlovčiča, ki je osebni rekord 234,5 metra izboljšal za kar 15 metrov. Na ekipni tekmi je poletel 243 metrov, v prvi seriji tekme posameznikov pa 249,5 metra (slovenski rekord je 250 metrov Petra Prevca). Ob polčasu tekme je bil na tretjem mestu, v finalu pa je po manjši napaki zdrsnil na sedmo. »Čeprav nisem jutranja ptica, sem bil maksimalno pripravljen. Rekordni skok je bil nepozaben. Dobro sem se počutil že na startni klopi, nato so se mi stvari lepo sestavljale druga za drugo. Skozi prelet sem bil bolj energičen kot prejšnje dni, tudi višina je bila višja, zato je bilo vse skupaj eno samo uživanje. Ni me bilo strah, da bom letel predaleč, občutek je bila enak kot na Bloudkovi skakalnici, ko letim proti 140 metrom, in ni bilo težav s pristankom,« je Bor Pavlovčič opisal najdaljši polet letošnjega finala. V finalu ga je veter v hrbet začel potiskati proti doskočišču pri 180 metrih, vendar je bil zelo zadovoljen s sedmim mestom, s katerim je sklenil najboljšo sezono v karieri. Če v prejšnjih sezonah ne bi imel težav s hrbtom, da se je že spraševal, ali ima vse skupaj še smisel, bi bil med najboljšimi že prej.
Peter Prevc se bo povzpel na Triglav
Žiga Jelar (12. mesto) in Peter Prevec (23. mesto) sta na ekipni tekmi pokazala premalo, da bi se Slovenija zavihtela na stopničke. »Posnetek si bom zavrtel vsaj še 30-krat in iskal detajle, ki so bili usodni za izgubo točk do ekipnih stopničk,« je pojasnil Žiga Jelar. Uteho po spodrsljaju je hitro našel v tem, da je že v naslednjem poletu postavil osebni rekord 234,5 metra, in napovedal, da bo prihodnjo zimo odšel po kolajno na olimpijske igre v Peking.
»Po ekipni tekmi, ko sem parkiral pri 205 metrih, sem šel v preizkušnjo posameznikov s pristopom, da lahko poletim 230 ali 130 metrov. V prvi seriji se je izšlo, v drugi pa ne. Moji skoki so bili toplo, vroče, ledeno. Ker ni bilo uspehov, se po sezoni počutim praznega. Jezi in žalosti me, ker ne vem, kaj sem naredil narobe,« je bila zaključna misel Petra Prevca, ki je v zimi ostal brez uvrstitve med najboljših deset. Napovedal je, da se bo za sprostitev skušal povzpeti na Triglav: »Opremo imam, znanja pa še ne, zato potrebujem tečaj varne hoje po zasneženih gorah.« Anže Lanišek, ki ni bil med četverico za ekipno tekmo, je na finalu zime osvojil 14. mesto, v skupnem seštevku svetovnega pokala je kot najboljši Slovenec končal na devetem mestu. Upa, da se bo odklopil od skokov tako, da se bo odpravil na smučanje.
