Ko je Nika Križnar, ki prihaja iz šestčlanske družine iz Delnic v Poljanski dolini, pri šestih letih videla vabilo, da imajo na skakalnici v Žireh dan odprtih vrat, je trmasto vztrajala, da gre pogledat. A preden je lahko šla na trening, je morala vedno opraviti vse zadolžitve na družinski kmetiji, zato zna voziti tudi traktor in kositi travo z ročno koso. Z zmagami je hitro razkrila izjemen talent, v reprezentanci debitirala pri 15 letih in postala vzhajajoča zvezdnica smučarskih skokov. Po izjemni sezoni, v kateri je bila najslabša uvrstitev deseto mesto na domači tekmi na Ljubnem, je pri 21 letih z osvojitvijo velikega kristalnega globusa stopila ob bok legendarnima Japonki Sari Takanaši in Norvežanki Maren Lundby. Njen zaščitni znak je nasmeh, ima sloves izjemno pogumne skakalke, ki se zelo redko ustraši. S svojo agresivno tehniko je mnogim skakalkam postala vzor. Z osvojitvijo globusa je izpolnila prvega od velikih športnih ciljev, drugi je naslov olimpijske prvakinje, tretji pa polet na letalnici, ki bo daljši od rekorda njenega fanta, to je 217,5 metra.
Bolečine zaradi težkega pokala
»Danes je bil moj dan. Ne morem si predstavljati lepšega, kot je bil. V petek sem izgubila rumeno majico, a sem jo le dobila nazaj. Sama sebi sem dopovedovala, da je vedno lažje napadati iz ozadja kot braniti prvo mesto. In uspelo mi je, čeprav še ne morem dojeti in verjeti, da mi je uspelo,« je po tretjem mestu na današnji posamični tekmi, na kateri so izpeljali le eno serijo, navdušeno pripovedovala Nika Križnar. Premočan veter je v soboto odpihnil zadnjo ekipno tekmo, zato so morale tekmovalke danes ob vznožju Urala opraviti s kar dvema preizkušnjama. Že ob petih zjutraj po slovenskem času je bila najprej ekipna tekma z le eno serijo, tri ure pozneje pa še zadnja posamična.
Slovenski kvartet Nika Križnar, Špela Rogelj, Urša Bogataj in Katra Komar je bil na tretji od skupno štirih tekem na ruski turneji z imenom Modra ptica (gre za drozga, op. p.) drugi za Avstrijo. A potem je v mestu, ki nosi ime po ruskem skladatelju Petru Iljiču Čajkovskem, sledilo sklepno dejanje sezone – posamična tekma in boj med Japonko Saro Takanaši in Križnarjevo za kristalni globus. Na skakalnici z imenom Snežinka je po prvi seriji prepričljivo vodila Marita Sara Kramer, na Nizozemskem rojena Avstrijka, ki je s 146,5 metra dosegla tudi rekord, Slovenka je bila tretja, Japonka pa šele sedma.
Potem ko so morali prireditelji zaradi premočnega vetra dvakrat preložiti finalno serijo, so nato skočile tri tekmovalke, a po novi preložitvi je žirija tekmo dokončno odpovedala. »Pred prvim skokom sem si rekla, da moram le uživati v skakanju. Kajti vedno ko uživam, pridejo tudi dobri skoki. Čakanje na vrhu skakalnice na to, ali bo izpeljana finalna serija, je bilo zelo mučno. Veter je močno pihal in bila sem zelo živčna. Toda ko smo izvedeli, da je druga serija odpovedana, smo bili vsi v slovenskem taboru zelo veseli. Bilo je precej čustveno,« je dejala Križnarjeva, ki je na koncu Takanašijevo, drugouvrščeno v svetovnem pokalu, prehitela samo za devet točk (871:862), Kramerjevo pa za enajst (860).
Križnarjeva je osvojila četrti veliki kristalni globus v zgodovini slovenskih skokov, pred tem je to dvakrat uspelo Primožu Peterki (v sezonah 1996/97 in 1997/98) in enkrat Petru Prevcu (2015/16). »Ta pokal je tako težak, da me že malce boli roka,« je z globusom v rokah dejala Nika, ki je bila na 13 posamičnih tekmah desetkrat na stopničkah: dvakrat prva, po štirikrat druga in tretja. Dvakrat je bila skakalka iz Delnic pri Škofji Loki na stopničkah še na ekipnih tekmah, s svetovnega prvenstva v Oberstdorfu pa se je vrnila z dvema kolajnama.
Navdušenja ni moglo skaliti niti dejstvo, da so Slovenke v Čajkovskem izgubile prvo mesto v pokalu narodov, slavile pa so Avstrijke. Križnarjeva po skupni zmagi med posameznicami v danes končani sezoni 2020/21 ni mogla skriti solz sreče: »V kristalni globus je bilo vloženega ogromno dela. Najprej se moram zahvaliti trenerju Zoranu Zupančiču, prav tako pomočniku Anžetu Lavtižarju, serviserju Gabru Arhu in družini, ki me vedno podpira. Drži pesti zame, joče z mano, se veseli z mano. Hvala družini, hvala fantu! Komaj čakam, da pridem domov in vas vse objamem!«
