»Razlika med ukrepanjem in neukrepanjem je 500 smrti do 30. junija,« je izjava ministra za zdravje Janeza Poklukarja s posveta pri predsedniku države Borutu Pahorju, ki je večino zbranih prepričala, da je drastično in takojšnje ukrepanje nujno. Vlada je nato na popoldanski seji pričakovano sledila predlogu strokovne skupine za obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje in sprejela ukrep skorajda popolne zaustavitve javnega življenja od 1. do vključno 11. aprila. V tem obdobju bo zaprta večina trgovin, spet bo obvezno nošenje maske tudi na prostem, gibanje med regijami ne bo dovoljeno, zaprli se bodo tudi šole in vrtci.
Takšna kratkotrajna in stroga zaustavitev, ki so jo podprli tudi vsi člani strokovne skupine, naj bi nam omogočila, da pridobimo čas za cepljenje najbolj ranljivih skupin prebivalstva in preprečimo kolaps zdravstvenega sistema. Po ocenah stroke namreč naš zdravstveni sistem zmore obravnavo do okoli 200 covidnih bolnikov na oddelkih intenzivne nege. Če v tem trenutku ukrepov ne zaostrimo, bi se lahko številka po projekcijah Instituta Jožefa Stefana in dr. Janeza Žiberta z ljubljanske zdravstvene fakultete povzpela na 250 bolnikov v intenzivni negi, kar je več, kot smo jih imeli kadar koli doslej in kot jih verjetno zmore prenesti naš zdravstveni sistem.
Obljuba: Po 11 dneh nazaj v šolske klopi
S četrtkom nas tako ponovno čaka zaostrovanje omejitvenih ukrepov, ki pa naj bi bilo tokrat strogo in kratkotrajno. Kljub želji staršev, šolarjev in učiteljev, da se šole pred koncem šolskega leta ne bi več zapirale, se s 1. aprilom ponovno zapirajo tako osnovne kot srednje šole. Po besedah vodje strokovne skupine dr. Mateje Logar je skupina vladi zaprtje šol predlagala, da bi dosegli čim večje zmanjšanje stikov. Kot jo je bilo mogoče razumeti, so se v strokovni skupini razhajali o tem, ali poleg srednjih šol zapreti tudi osnovne, vendar so se naposled za uvedbo pouka na daljavo tudi za najmlajše odločili, ker so ocenili, da lahko tudi omejevanje stikov med šolarji pomembno prispeva k ugodnejšemu poteku epidemije. Po koncu zaustavitve javnega življenja naj bi se šole vendarle odprle prve. »Svetovalna skupina je definitivno mnenja, da se z 11. aprilom ti strogi ukrepi ukinejo, da ponovno sledimo vladnemu semaforju in da se takrat – ne glede na to, v kateri fazi bomo – osnovnošolci in dijaki ponovno vrnejo v šolske klopi,« je poudarila Logarjeva.
Med 1. in 11. aprilom bo pouk za vse učence potekal na daljavo, tudi v tem obdobju bo za za učence od prvega do tretjega razreda in za vrtčevske otroke organizirano nujno varstvo. Na voljo bo otrokom staršev, ki so zaposleni v sektorjih kritične infrastrukture, vzgoji in izobraževanju, zavodih s področja socialne varnosti, vojski, policiji in poklicnih gasilskih enotah.
Druženje le za krščanski praznik
Ponovno nas čaka tudi omejitev gibanja na regije in popolna prepoved zbiranja. Izjema pri tem bo velikonočna nedelja, ko bo med 5. in 22. uro dovoljeno tako prehajanje regij kot omejeno zbiranje. S tem naj bi, kot je pojasnil notranji minister Aleš Hojs, prebivalcem omogočili, da na veliko noč obiščejo svoje sorodnike. Druženje mora biti tudi pri tem omejeno na pet odraslih oseb in največ dve gospodinjstvi.
Za veliko noč ne bo mogoč obisk cerkva, saj bodo za enajst dni zaprti tudi vsi verski objekti, javna bogoslužja in verski obredi se bodo lahko izvajali le brez navzočnosti vernikov. Kot je pojasnil kulturni minister Vasko Simoniti, bo popolno zaprtje veljalo tudi za kulturne dejavnosti. »Zaprle se bodo vse galerije, muzeji, knjižnice in arhivi, enako velja tudi za ograjene parke,« je naštel. Na področju športa bo dovoljena rekreacija na prostem za posameznike, člane istega gospodinjstva ali ožje družinske člane. Športni treningi bodo dovoljeni le vrhunskim športnikom in članom državnih reprezentanc.
Javni potniški promet bo potekal po počitniškem voznem redu. Prepovedano bo delovanje žičniških naprav, avtošole bodo zaprte, tehničnih pregledov pa ne bo mogoče opravljati. Veljavnost vozniških in tehničnih dovoljenj bo zato podaljšana do 9. maja.
Apel delodajalcem: Omogočite delo od doma
Zaprle se bodo vse nenujne trgovine in storitvene dejavnosti. Delovanje živilskih in nekaterih drugih nujnih trgovin bo še naprej mogoče s tedenskim testiranjem zaposlenih. Na nujne zadeve bo omejeno tudi poslovanje države uprave, kjer bo na delovnih mestih po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika prisotnih le 20 odstotkov zaposlenih, preostali naj bi delo opravljali od doma. »Hkrati priporočamo, da javni uslužbenci, pri katerih delovni proces ne omogoča dela na daljavo, koristijo letni dopust ali presežek ur, delodajalci pa naj tiste, za katere to ni mogoče zagotoviti, napotijo na čakanje na delo,« je dejal.
Javna uprava naj bi s tem delovala tudi kot zgled za gospodarstvo, ki ga vlada kljub strogi zaustavitvi javnega življenja ni zaprla. Predstavniki vlade so delodajalce izrecno pozvali, naj v čim večji meri organizirajo delo od doma, a ukrepov, ki bi delodajalce dejansko stimulirali k delu na daljavo, obolele delavce pa k bolniški odsotnosti, po danes dostopnih podatkih niso sprejeli.
.jpg)
