Tudi danes, dan po najbolj krvavem dnevu od vojaškega državnega udara 1. februarja, so bili mjanmarski protestniki na ulicah več mest. Kljub nevarnosti za svoje življenje nočejo popustiti in še naprej na protestih zahtevajo obnovitev demokracije. V nedeljo se jih je zlasti veliko zbralo na pogrebih, na katerih pa sta prav tako posredovali policija in vojska, ponekod spet s pravimi naboji. Tudi vojaška hunta je očitno odločena, da ne bo popustila, ko hoče z nasiljem doseči »stabilnost in varnost«.
Zlasti v zahodnih državah so zdaj ogorčeni in pretreseni, ker so mjanmarske varnostne sile samo v soboto ubile okoli sto demonstrantov, tudi nekaj otrok. V protestnike sta tako vojska kot policija streljali s pravimi naboji v 40 različnih mjanmarskih mestih, ponekod celo na vsakogar, ki se je pojavil na ulici.
Zahod je ogorčen
Tudi ameriški zunanji minister Anthony Blinken je ostro obsodil hunto, ker je za svoje preživetje »pripravljena žrtvovati življenja ljudi«. Od državnega udara 1. februarja do te krvave sobote je bilo ubitih okoli 400 protestnikov, priprtih pa več kot 3000.
Dominic Raab, zunanji minister Velike Britanije, nekdanje kolonialne gospodarice Mjanmara, je izjavil: »Nasilje je doseglo novo raven. (…) Z mednarodnimi partnerji bomo delali za to, da se konča to nesmiselno nasilje, da bodo krivci za to odgovarjali in da bo zagotovljena pot v demokracijo.«
Posebni poročevalec Združenih narodov za Mjanmar Tom Andrews je predlagal poseben mednarodni vrh, če varnostni svet ZN ne bo odločno ukrepal. Hunti naj bi predvsem preprečili, da bi se financirala s pomočjo izvoza nafte in zemeljskega plina ter da bi lahko kupovala orožje.
Načelniki generalštabov iz dvanajstih pomembnih zahodnih držav, tudi iz ZDA, Japonske in Južne Koreje, so v skupnem sporočilu med drugim zapisali, da je naloga vojske vsake države, da »varuje svoje državljane, ne pa da jim škoduje«.
V soboto, torej na dan pokola, je v glavnem mestu Najpjidu potekala velika tradicionalna parada ob dnevu oboroženih sil, ko Mjanmar 27. marca praznuje začetek odpora proti Japoncem med drugo svetovno vojno. Parada je potekala pred šefom vojaške hunte generalom Min Aung Hlaingom, ki je v slavnostnem govoru nastopil kot varuh demokracije in nasprotnik nasilja. Ponovil je, da je 1. februarja prevzel oblast, ker je na novembrskih volitvah stranka, ki jo vodi zdaj priprta Aung San Suu Kyi, zmagala na goljufiv način (kar državna volilna komisija in tuji opazovalci zanikajo). Obljubil je nove volitve, a ni povedal, kdaj bodo. Samo dan prej, v petek, je na televiziji dejal:« »Obstaja nevarnost streljanja v glavo in hrbet!« Očitno je tako hotel protestnike odvrniti od demonstracij na državni praznik.
Potuha Kitajske in Rusije
Prejšnji teden so nove sankcije ZDA, Japonske, Južne Koreje in drugih zahodnih držav še povečale pritisk na mjanmarsko vojaško hunto, ki pa ima podporo Rusije in Kitajske. Ti dve državi imata pravico veta v varnostnem svetu, kar pomeni, da lahko onemogočita ukrepanje Združenih narodov.
Sobotne parade v Najpidju v času pokola na ulicah drugih mjanmarskih mest se je udeležil tudi namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksander Fomin, ki je Mjanmar imenoval »zanesljivega zaveznika in strateškega partnerja v jugovzhodni Aziji in na Pacifiku«. Predstavnike na nižji ravni so na parado poslali še Kitajska, Indija, Pakistan, Bangladeš, Vietnam, Laos in Tajska. Kitajska očitno ni hotela pretiravati s podporo hunti, ker v številnih državah jugovzhodne Azije v zadnjih mesecih potekajo protesti mladih za demokracijo, ki so tudi proti kitajskemu podpiranju represivnih režimov.
