V ameriški zvezni državi Georgia, ki je imela eno osrednjih vlog tako v lanskih predsedniških kot v senatnih volitvah, je tamkajšnja republikanska večina pohitela s sprejemom nove volilne zakonodaje. Demokrati trdijo, da je pisana na kožo republikancev, saj da bo otežila oddajo glasu pripadnikom rasnih manjšin in revnejših slojev, ki v povprečju bolj podpirajo demokrate. Georgia pa je samo prva etapa nove politične bitke okoli volilnega procesa v ZDA, ki je lani zaradi pandemije potekal v spremenjenih okoliščinah in bil tarča ostrih napadov poraženega republikanskega predsednika Trumpa.

Velika pozornost volitvam po pošti

Novi volilni zakon Georgie zaostruje zahteve glede identifikacije ob glasovanju po pošti, za katero se je lani zanimanje močno povzpelo. Doslej so volilni uradniki preverjali verodostojnost podpisa, zdaj bo treba imeti osebni dokument (kar je največkrat vozniško dovoljenje), ki ga mnogi Američani nimajo, pogosteje revni in pripadniki rasnih manjšin.

Novi zakon omejuje število in časovno uporabo volilnih nabiralnikov, v katere lahko volilci oddajo glasovnice in so bili posebej priročni lani zaradi epidemije. Volilnim uradnikom pa prepoveduje, da bi tako kot lani vsem volilcem na dom poslali obrazec, s katerim lahko zahtevajo glasovnico po pošti. Prostovoljci pa ne bodo več smeli pristopati k čakajočim v vrsti za volitve in jim dajati vodo ali hrano. Te vrste so v ZDA pogosto dolge več ur.

Novi zakon tudi določa, da državni sekretar Georgie ne bo več vodil državnega volilnega odbora. Lani je bil to Brad Raffensperger, sicer republikanec, ki ga je Trump v znanem in objavljenem posnetku telefonskega pogovora nagovarjal, naj mu najde manjkajoče glasove za zmago v Georgii. Zdaj bodo vodjo volilnega odbora izvolili v kongresu Georgie, torej po politični liniji, državni volilni odbor pa bo lahko prevzel nadzor nad lokalnimi.

Demokrati trdijo, da je osnovni namen zakona otežiti možnost glasovanja, kar v teoriji koristi republikancem. Izhajal naj bi iz njihove lanske izkušnje, ko je bil v Georgii najprej poražen Trump, januarja letos pa so demokrati osvojili še oba senatna sedeža, kar jim je prineslo večino v zgornjem domu kongresa. Republikanci trdijo, da zakon ureja volilni proces tako, da bo vreden zaupanja, potem ko so številni njihovi politiki lani sledili Trumpovim trditvam o goljufijah in nepoštenem sistemu.

Predlog zveznega zakona prinaša velike spremembe

Nekaj organizacij je že včeraj vložilo tožbe proti novemu zakonu, ki ga je podpisal republikanski guverner Georgie Brian Kemp. Vendar je to šele začetek. V ZDA je načeloma vsaka zvezna država zase zadolžena za izvedbo volitev tako svojih kot zveznih predstavnikov, tudi predsednika. Toda demokrati zdaj želijo nov, obsežnejši zvezni volilni zakon. Predstavniški dom je že sprejel predlog zakona, v sredo je proces stekel tudi v senatu. Če bi bil sprejet, bi prinesel mnoge večje spremembe, med drugim avtomatsko registracijo volilcev v vseh ZDA, česar zdaj ni. Zahteval bi, da vsaka zvezna država ustanovi neodvisno komisijo, zadolženo za oblikovanje volilnih okrožij. Zdaj je to večinoma v rokah politikov, ki jih rišejo po potrebah svoje stranke, zato imajo okrožja pogosto res neverjetne oblike. Zakon bi vrnil volilno pravico vsem nekdanjim zapornikom, dal spodbudo glasovanju po pošti, zveznim državam denar za večjo varnost volilnega procesa in poostril nadzor financiranja volilnih kampanj.

Gre za eno najbolj občutljivih zakonodaj, saj obe stranki razumeta, da lahko njena določila posredno znižajo ali zvišajo možnost zmage njunih kandidatov. Republikanci so enotno proti predlogu, demokrati pa zato pred premislekom, kako naprej. Ena možnost je le delna reforma, ena pa tudi odprava obstrukcije v stočlanskem senatu, ki zdaj manjšini omogoča, da z 41 glasovi blokira večino zakonodaje. O tej možnosti se tudi sicer veliko ugiba in se jo omenja, morda kot del taktike, da kot damoklejev meč visi nad republikansko opozicijo.