Na drugi strani pa norveško-ameriška koprodukcija Gunda v režiji izjemnega ruskega dokumentarista Viktorja Kosakovskega na svoj način potrka na to isto človeško vest. Naslovna junakinja njegovega poetičnega dokumentarca je prašička, ki je pravkar povrgla zarod ljubkih prašičkov. Kosakovski spoštljivo opazuje, kako Gunda skrbi za svoje mladiče, kako jih hrani in varuje, kako z njimi komunicira, na koncu pa v njej odkrije tragično heroino. Film je v pripovedi skrajno preprost, a s čudovito črno-belo fotografijo in izčiščeno zvočno podobo z bogato teksturo zvokov narave, ki nadomesti filmsko glasbo, njegova največja moč pa je v načinu, kako Kosakovski iz čisto navadne prašičke izbeza junakinjo z dovolj karizme in čustvenega razpona, da nanjo nasloni celoten celovečerni film. Film z na videz banalno temo, ki očara s svojimi podobami in gledalca prisili, da prevpraša svoj odnos do rejnih živali.