»Med hojo se opiram na palici,« takoj doda, a to pove tako, kot da je nekaj neznansko nenavadnega za ljudi, stare 99 let, če pri hoji uporabljajo palico. Ko je vreme lepo, se sprehaja po dvorišču in še vedno sama skrbi zase. V Šandrovac, ki leži približno 10 kilometrov vzhodno od Bjelovarja, sta se preselili pred 30 leti, ko sta se vrnili iz Nemčije. Tam je Ana delala v domu starejših, hčerka pa je služila kruh z delom v tovarni. Zdaj si čas krajšata z reševanjem križank, pri čemer hčerka priznava, da je mama neverjetna, saj le redkokatera križanka ostane nerešena. Imata pa tudi Rubikovo kocko. »Meni včasih uspe sestaviti eno ploskev, nikakor pa ne razumem in se vedno znova čudim, kako sestavljanje kocke uspe mami, in to s precejšnjo lahkoto,« je nad mamo navdušena hčerka Kata. Obe sta vedno dobre volje in pozitivni, čeprav jima življenje ni prizanašalo. Kata je izgubila sina, ko je imel 23 let. »Od tega si nobena mama ne opomore… Imam še enega sina, živi v Nemčiji. Je poročen, a njegova žena je zbolela in je že 11 let popolnoma paralizirana. To je žalostna zgodba.« Obe sta tudi pohvalili sosede in dobre ljudi, brez katerih ne bi zmogli, saj jima prinesejo vse potrebno iz trgovine, namesto njiju urejajo zadeve z računi, pomagajo pa tudi pri opravilih okoli hiše. Zdaj se bliža okrogli jubilej. Ana je prepričana, da bodo njen stoti rojstni dan veselo proslavili.