Severna Koreja je včeraj izstrelila balistična izstrelka, kar je prvi takšen nedovoljeni test, odkar je v Beli hiši Joe Biden. Raketi sta leteli malo več kot 400 kilometrov in pristali v morju pred Japonsko ter nista povzročili škode. Je pa poskusna izstrelitev kršitev resolucije varnostnega sveta iz leta 2006, ki Pjongjangu prepoveduje tovrstne teste.

Z razkazovanjem vojaške moči hoče Kim verjetno odvrniti pozornost že tako revnih Severnih Korejcev od hude gospodarske krize ob pandemiji, pa tudi prepričati Washington v pogajanja, morda z vnaprejšnjo odpravo sankcij in vsakoletnih ameriško-južnokorejskih vojaških vaj.

Severna Koreja ima tudi zmogljivejše rakete od teh, ki jih je preizkusila včeraj, namreč medcelinske, ki lahko letijo do Kalifornije in na katere bi bilo mogoče namestiti jedrske glave. Prejšnji predsednik ZDA Donald Trump se je leta 2018 s severnokorejskim diktatorjem Kim Jong Unom dogovoril, da Pjongjang teh raket in jedrskega orožja ne bo testiral.

Precej zadržan odziv ZDA

Japonski premier Jošihida Suga je včerajšnji poskus komentiral z besedami, da »ogroža mir in varnost naše države in regije«. Podobno menijo v Južni Koreji in ameriškem poveljstvu za Pacifik.

V soboto je Severna Koreja izstrelila dva nebalistična izstrelka, česar resolucija varnostnega sveta ne prepoveduje, zato so tudi v ameriški administraciji bolj ali manj zamahnili z roko, kar je morda spodbudilo Pjongjang, da izstreli še balistične izstrelke. Na včerajšnji poskus se je Biden odzval, ko so ga o tem povprašali na tiskovni konferenci. Omenil je, da gre za ravnanje, ki krši resolucijo varnostnega sveta 1718, ni pa bil preoster. Dejal je, da se posvetujejo z zavezniki in parterji in da bodo odgovorili, če bo Pjongjang stopnjeval takšno početje, a je obenem ponudil Severni Koreji diplomatsko roko, rekoč, da so ZDA pripravljene na dialog, katerega končni cilj bi bila jedrska razorožitev Severne Koreje.

V Pjongjangu se doslej niso odzvali na več kot mesec dni trajajoče poskuse nove ameriške vlade, da vzpostavi komunikacijo. Še prejšnji teden je namestnica severnokorejskega zunanjega ministra Choe Song Hui sporočila: »Izjavili smo že, da z ZDA ni mogoče imeti stikov in dialoga, dokler ne bodo prenehale s svojo sovražno politiko (do Severne Koreje). Tudi v prihodnje bomo takšne poskuse ZDA prezrli.« Očitno tudi Pjongjang ne zapira povsem vrat za pogajanja.

Bidnova vlada sicer končuje pregled politike do Severne Koreje in pripravlja novo strategijo. O tej temi sta pred desetimi dnevi s sogovorniki govorila zunanji in obrambni minister Antony Blinken in Lloyd Austin med obiskom Južne Koreje in Japonske.

Spet naslanjanje Kima na Kitajsko

Kim si v zadnjih dneh prizadeva za tesnejše povezovanje s Kitajsko, s katero je v zadnjem obdobju manj komuniciral. V torek je pozval Peking k »enotnosti in sodelovanju proti sovražnim silam«. Nedavno je kitajski voditelj Xi Jinping v sporočilu Pjongjangu zavezništvo s Kimom razglasil za »dragoceni kapital«. To je verjetno tudi žuganje ZDA, ki brez Kitajske, največjega severnokorejskega trgovinskega partnerja, ne morejo učinkovito izvajati sankcij proti Severni Koreji.

Kot je za britanski dnevnik The Guardian dejal profesor političnih ved iz Seula Leif Eric Easley, bo zato Bidnova strategija do Severne Koreje del strategije do Kitajske: »Severnokorejsko oboroževanje, potem ko je Pjongjang okrepil vezi s Pekingom, postavlja vprašanje, koliko Kitajska sodeluje pri kršenju sankcij in koliko s tem Kimu omogoča, da predstavlja nevarno grožnjo za regijo.« ZDA naj bi tako ža zahtevale mednarodne sankcije za kitajska podjetja, ki s Severno Korejo poslujejo na področjih, ki jih je varnostni svet prepovedal.