Kitajska se je lani zavezala, da bo do leta 2060 dosegla ogljično nevtralnost. Ker ni načrta gospodarske rasti, so nekateri pričakovali, da ne bodo za vsako ceno hoteli dosegati gospodarske rasti, ampak bodo precej pozornosti namenili tudi okoljskim izzivom. Do leta 2025 naj bi ogljične izpuste zmanjšali za 18 odstotkov na enoto produkta, kar za nekatere analitike ni dovolj ambiciozno, vendar bi s takšno hitrostjo zniževanja ogljičnih izpustov lahko dosegli cilj ogljične nevtralnosti do leta 2060.
Bolj podrobno so razdelali načrt tehnološkega razvoja. Kitajci so se namreč zaradi spora z ZDA znašli v situaciji, ko morajo sami poskrbeti za svoj tehnološki razvoj, saj se ne morejo več zanašati na uvoz tehnologije. Ključni so polprevodniki. Kitajska namreč nima tehnologije za proizvodnjo orodja, s katerim bi proizvajala najmodernejše polprevodnike, ki ob manjši porabi energije lahko razvijejo večjo procesorsko moč. Proizvodnja takšnih polprevodnikov je tudi cenejša.
Orodja za proizvodnjo polprevodnikov pa niso edina tehnologija, ki bi jo Kitajci radi razvijali v prihodnjih petih letih. Posvetili se bodo tudi razvoju umetne inteligence in kvantnih računalnikov ter računalništvu v oblaku. Tehnološki preboj bodo poskušali doseči tudi na področju zdravstva, in sicer z raziskavami delovanja možganov, razvojem biotehnologije ter zdravil za zdravljenje raka in bolezni ožilja.
Gibanje tečajev delnic kitajskih podjetij je bilo letos vse prej kot dolgočasno. Delniški indeks MSCI China je v letošnjem letu dosegel 2-odstotno rast vrednosti, merjeno v evrih, vendar ta številka še zdaleč ne pove vsega. Predvsem tečaji delnic tehnoloških podjetij so januarja in v prvi polovici februarja močno zrasli. Sredi februarja je prišlo do močne korekcije tečajev delnic teh podjetij – večina jih je do danes komaj še v pozitivnem območju glede na zadnji tečaj v minulem letu. Vzrok za takšno gibanje leži predvsem v ukrepih centralnih bank in pričakovanjih investitorjev. Kitajska centralna banka je namreč sredi februarja umaknila del likvidnosti s trga, kar je povzročilo korekcijo na tehnoloških delnicah, ki kotirajo na domačih borzah v Šanghaju in Hongkongu. Obenem se je med investitorji na razvitih trgih pojavil tudi strah, da bo zaradi najnovejših spodbujevalnih ukrepov v ZDA zrasla inflacija, kar bo prisililo tamkajšnjo centralno banko v dvig obrestnih mer. Na spremenjena pričakovanja so se investitorji odzvali z razprodajo tehnoloških delnic, pri čemer delnice kitajskih tehnoloških podjetij niso bile nobena izjema. Tako te delnice spet kotirajo pri cenah, ki so blizu tistim s konca minulega leta.
