Že naslednji dan se je javil mlad, še ne čisto pravi Butalec, ki je nekaj let preživel zunaj Butal in se šele sedaj vrnil v rodni kraj. Župan ga je takoj poklical na pogovor v gostilno in začel: »Dragi kandidat. Iz vaše prijave vidim, da ste rojeni v Butalah, nato pa ste s starši odšli v tujino, kjer naj bi obiskovali in naredili vse mogoče šole. Pravite, da obvladate kar nekaj jezikov. V Butalah nebutalskim spričevalom in papirjem ne verjamemo, zato opravimo preizkus. Postavil vam bom preprosta vprašanja v tujem jeziku, vi mi pa v istem jeziku odgovorite. Ju džamp Butale planke? Vork vot der? Hav big kolender, ju stej der?«

Kandidat ga debelo gleda in odvrne: »Gospod župan, nisem razumel vprašanj. Sploh ne vem, v katerem jeziku ste govorili.«

»A, tako, ugotavljam, da sami priznate, da ne znate tujih jezikov, zato ne morete v imenu Butal nastopati v tujini,« na kratko odvrne župan.

Prisotni Butalci v gostilni pa v en glas: »U, koko pametn je nš župan, u en sekund ga je spucu.«

Tomaž Šumi, Lesce