Virginija je od svojega nastanka v 17. stoletju dalje izvedla skoraj 1400 smrtnih kazni, kar je največ od vseh 50 zveznih držav ZDA, vključno s Teksasom.

Northam, ki je dejal, da gre za moralen ukrep, je zakon podpisal v državnem zaporu v Jarrattu, kjer so doslej izvrševali smrtne kazni. V tem zaporu Greensville so od leta 1991, ko so ga odprli, izvršili skupaj 102 smrtni kazni. Nazadnje leta 2017.

"Lahko smo ponosni na marsikaj iz zgodovine Virginije, vendar ne iz zgodovine smrtne kazni. Virginija je skorajda usmrtila nedolžne ljudi, temnopolti pa so bili večkrat obsojeni na smrt kot belci," je dejal Northam in dodal, da smrtne kazni ne smejo izvrševati, dokler ne bodo 100-odstotno prepričani v krivdo obsojenih.

V 20. stoletju so v Virginiji izvršili 377 smrtnih kazni in od tega je bilo 296 temnopoltih obsojencev, ki predstavljajo manjšino prebivalstva. Poleg tega so študije pokazale, da je za trikrat večja verjetnost za obsodbo na smrtno kazen, če je žrtev zločina belec kot črnec.

Potem, ko so v ZDA z odlokom vrhovnega sodišča ZDA leta 1976 ponovno uvedli smrtno kazen, je Virginija usmrtila največ ljudi, takoj za Teksasom. Na izvršitev smrtne kazni sta v Virginiji čakala dva obsojenca, ki so jima kazen spremenili v dosmrtni zapor.

Ameriške zvezne države so lani izvršile le sedem usmrtitev, kar je posledica pandemije covida-19. V 23 zveznih državah ZDA so kazen odpravili, Kalifornija, Oregon in Pensilvanija pa so uvedle moratorije.

Predsednik ZDA Joe Biden nasprotuje smrtni kazni in je napovedal, da jo bodo ukinili na zvezni ravni. V ZDA so od julija lani do konca mandata Bidnovega predhodnika Donalda Trumpa izvedli 13 smrtnih kazni.