»Obveščam vas, da gre za neprijavljen javni shod! Postopki se snemajo!« Tako je včeraj popoldne odmevalo iz policijskega megafona na protestu pred parlamentom. Kulturniki so na trgu stali v vrstah po deset, na veliki varnostni razdalji, mnogi z maskami. Sočasno je bil Prešernov trg poln ljudi – brez varnostne razdalje in brez mask. Pred slaščičarno je v tesni vrsti stalo osemnajst ljudi. Preganjal jih ni nihče.
Če bi ljudi vprašali, kaj, poleg virusa in političnih pretresov, je v minulem letu zaznamovalo javno življenje, bi se gotovo spomnili policijskih ukrepov. Prvič v obdobju samostojne Slovenije so policisti ljudi preganjali zaradi gibanja v nočnem času, zaradi prehranjevanja na javnem mestu, zaradi vožnje v sosednjo občino. In zaradi izražanja mnenj pred hramom demokracije.
Policija je od 24. oktobra 2020 do 17. marca 2021 obravnavala 34.552 kršitev vladnih prepovedi. V postopkih so napisali 13.789 glob v skupni vrednosti najmanj 5.515.600 evrov. Enako kot ob že objavljeni analizi ukrepov v času policijske ure se je tudi pri maskah, prehajanju občin in prepovedih zbiranja izkazalo, da so policisti v različnih koncih države dolžnosti opravljali različno.
Verjetnost, da boste, če vas policist dobi brez obvezne maske, plačali 400 evrov, je denimo na območju Kopra štirikrat večja kot na območju Murske Sobote. Če se nedovoljeno zbirate, pa jo boste precej lažje brez kazni odnesli v Celju kot v Novem mestu. Na policiji trdijo, da razlike nastajajo zaradi upravnih in demografskih posebnosti posameznih regij.
Policija je nadzor nad spoštovanjem vladnih odlokov, ki so uvedli policijsko uro, obvezne maske, prepoved gibanja med občinami in regijami ter druge rigorozne omejitve, začela izvajati 24. oktobra. V naslednjih sto petinštiridesetih dneh, do 17. marca, ko smo od policije pridobili pričujoče podatke, so policisti po vsej državi obravnavali skoraj 13.000 oseb, ki niso nosile maske, 3958 prepovedanih prehodov med občinami, 3646 kršitev policijske ure… Vsak dan so v povprečju oglobili petindvajset ljudi, ki so se na prostem gibali v času nočne policijske ure, ter deset ljudi, ki so se nedovoljeno zbirali.
Podrobnejši preračun ponuja zanimivo statistično sliko: četudi so protesti potekali večinoma v Ljubljani, preračun na sto tisoč prebivalcev v Ljubljani pri nedovoljenem zbiranju ne kaže odstopanj navzgor. Tako so proporcionalno več kršitev prepovedi zbiranj obravnavali v Celju in Kopru, v Ljubljani pa je bilo kršitev le malenkost več, kot znaša slovensko povprečje. To se ne sklada s trditvijo premierja Janeza Janše in ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, da so za razraščanje epidemije krivi protivladni protestniki. Zanimivo pa je tudi, da so se proporcionalno izrazito malo na nedovoljen način združevali prebivalci Nove Gorice in okolice. Tam policisti kršiteljev prepovedi zbiranja tudi niso kaj dostikrat oglobili. Nasprotno pa so bili isti novogoriški policisti – kot je razvidno iz grafičnega prikaza – izrazito strogi pri izrekanju kazni kršiteljem policijske ure. Oglobili so veliko večino. Za relativno stroge so se v statistiki »epidemioloških kazni« izkazali tudi novomeški policisti: bolj intenzivno kot drugod so kršiteljem pisali globe zaradi kršitev policijske ure in zapovedi nošenja mask.
Lokalne posebnosti
Neuradno je sicer mogoče slišati, da je »kultura« pisanja glob in izrekanja opozoril po regijah različna, saj naj bi imeli policisti različen odnos do birokracije, ki jo zahteva vsak takšen ukrep. Ker je vsaka uradna obravnava za policista zamudna in polna »papirologije«, ponekod izrekanja opozoril policisti raje sploh ne zabeležijo. To statistiko izkrivlja. Po drugi strani pa imajo v nekaterih regijah policisti več dela s trdovratnimi kršitelji, kar je posledica lokalne demografije, smo še izvedeli.
Poznavalci policijskega dela sicer pravijo, da so razlike tudi posledica pričakovanj vladnih politikov, da bodo policisti ljudstvo prisilili k poslušnosti. To policiste lahko zmede. Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak pa pravi, da je policija pri obravnavi kršitev zakona o nalezljivih boleznih v resnici mnogo milejša kot denimo pri obravnavi prometnih prekrškov. Pri prometnih prekrških v skoraj devetdesetih odstotkih primerov napiše globe, v času epidemije pa se je v dveh tretjinah primerov odločala zgolj za opozorila. Pečjak ugotavlja, da so policisti v minulem letu »strožji« zgolj v psihološki percepciji ljudi, ki se ne strinjajo z vladnimi odloki. Po njegovem mnenju je ljudstvo policiste vzelo za »strelovod«. Poudaril je, da policija epidemioloških prepovedi ni predlagala, temveč zgolj izvaja, kar ji je bilo naloženo.
