Od evropskih držav je Srbija najbrž gospodarsko najbolj povezana s Kitajsko. Eden od dokazov te dejanske politike predsednika Aleksandra Vučića, ki sicer v svojih izjavah nastopa kot proevropsko usmerjen, sta rudnik in topilnica bakra v Boru (RTB). Leta 2018 ju je kupila in po trditvah oblasti tako rešila pred zaprtjem kitajska družba Zijin. V pogodbi se je zavezala, da bo do leta 2024 v RTB investirala 960 milijonov evrov, pri čemer se ekonomisti sicer sprašujejo, ali bo ta denar prišel iz Kitajske ali pa iz prihodkov RTB.

Tako zdaj več sto kitajskih delavcev koplje nov rudnik bakra in zlata v bližini Bora. V RTB imajo delo večinoma domačini, okoli 5000, ki so prepričani, da jih bodo počasi izrinili Kitajci. Več tisoč teh že dela pri drugih projektih po vsej Srbiji. Kritiki teh kitajskih naložb pa pravijo, da ni vse zlato, kar se sveti, niti v Boru ne.

Protest iz tujine zaradi onesnaženja

Podjetje Zijin je v Srbiji nastopilo s svojim geslom Prednost ima varovanje okolja. Vendar od leta 2019 žveplov dioksid redno onesnažuje zrak v Boru, tako da so morali lastniki lani obljubiti, da od konca letošnjega leta onesnaženje ne bo več preseglo dovoljene meje. Januarja je 26 evropskih poslancev obtožilo srbsko vlado, da v nasprotju z dogovori pri njenem približevanja EU dovoljuje kitajskim podjetjem uničevati okolje, kot primer pa so navedli prav Bor in železarno Smederevo, rekoč, da je ogrožena kakovost pitne vode, onesnaženje pa se je dramatično povečalo. Vučić naložbe brani, ta mesec je na novinarski konferenci hvalil Zijin: »Lahko bi zaprli Bor, kjer smo izgubili že 1,2 milijarde evrov. Ta investicija pa je v Bor prinesla življenje.«

Investiciji Zijina v RTB Bor in kitajske družbe Hestil v železarno Smederevo predstavljata glavna kitajska gospodarska projekta v Srbiji, oba sta znatno izboljšala podobo Kitajske v Srbiji in jo kažeta kot glavnega tujega partnerja, pravi Ivana Pavlović, srbska novinarka portala Nova ekonomija. »Vendar glede na vpliv teh dveh kitajskih družb na okolje in lokalne prebivalce ne gre za realno sliko, ampak predvsem za vpliv medijev, ki delujejo pod taktirko sodelavcev predsednika Vučića in ves čas poudarjajo, kako kitajska podjetja rešujejo srbsko gospodarstvo. Tako vsakodnevne novice o onesnaženju zraka in rek na območju Smedereva in Bora kot tudi podrobnosti o prodaji RTB in železarne Smederevo ne dosežejo širše javnosti,« je dejala za Dnevnik in dodala, da je onesnaženje vendarle doseglo takšne ravni, da so tudi lokalni politiki vladajoče Srbske napredne stranke skupaj z Vučićem proti temu povzdignili glas.

Beograd se pri Pekingu zadolžuje

Kitajske investicije so vse večje, tako da na leto že presegajo pol milijarde evrov in Kitajska je vse pomembnejši gospodarski partner Srbije. »Toda ko vladajoči politiki ves čas govorijo o kitajskih investicijah v gradnjo avtoceste in podzemne železnice, državljane Srbije slepijo. Ne gre za investicije, ampak za posojila pri pomembnih infrastrukturnih poslih. Tako se povečuje srbski dolg pri kitajski vladi, s tem pa tudi kitajski vpliv na tukajšnjo politiko,« pravi Pavlovićeva in dodaja, da se posli sklepajo nepregledno, zato tudi ni jasno, koliko bi stali na javnih razpisih. Ob tem se je Srbija pri kitajskih bankah tudi močno zadolžila, doslej v višini pet milijard evrov, to številko pa namerava dvigniti do štirinajstih milijard.