Po dveh mesecih razmeroma mirnega jadranja je Joe Biden pristal v nemirnih vodah. Potem ko je odpravil nekatere ostre ukrepe svojega predhodnika v priseljenski politiki, se na jugu sooča s krizo, predvsem zaradi pomanjkanja nastanitvenih zmogljivosti za mladoletne migrante brez spremstva odraslih, republikanci pa zaradi tega napadajo njegovo administracijo. To je slaba popotnica za spremembe ameriške migracijske politike, ki jih je obljubil Biden.

Minister za domovinsko varnost Alejandro Mayorkas je odredil vračanje vseh ilegalnih migrantov v Mehiko, »razen otrok in mladoletnikov, ki prihajajo brez spremstva staršev«. To je proti meji pognalo množico otrok oziroma mladoletnikov, ki so svojo domovino sicer zapustili v spremstvu staršev, a se potem sami poskušajo prebiti v ZDA v upanju, da jim ne bo treba nazaj v bedo in brezup. Zato so obmejni sprejemni centri po navedbah urada za carinsko in mejno zaščito (CBP) zdaj polni in mladoletnike nameščajo v improvizirane stavbe v Teksasu, Arizoni in Kaliforniji. Po navedbah ameriških medijev je v nastanitvenih centrih že več kot 14.000 otrok in mladoletnih brez spremstva staršev, zadržujejo jih dlje kot z zakonom določenih največ 72 ur, prihajajo še novi in grozi, da se bo kriza samo še stopnjevala. Razmere na meji so tako resne, da so na pomoč poklicali zvezno agencijo za posredovanje v izrednih razmerah (FEMA).

Oglasi, ki sporočajo: meja je zaprta

Ne gre pa samo za mladoletnike. Bidnove napovedi sprememb priseljenske politike so očitno delovale kot magnet za migrante, ki večinoma prihajajo iz Salvadorja, Hondurasa in Gvatemale, mnogi so bili že prej v Mehiki, kjer so obtičali zaradi Trumpovih ostrih politik. Tako je bilo po podatkih CBP februarja zaradi nezakonitega prestopa meje aretiranih 100.441 migrantov, od tega desetina otrok in najstnikov brez spremstva odraslih. Ta mesec so našteli v povprečju že 4000 nezakonitih prihodov dnevno, od tega 400 do 500 mladoletnih oseb.

Bidnova vlada sicer poudarja, da je meja za večino še vedno zaprta. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je v ponedeljek obvestila javnost, da je ameriška administracija objavila več kot 17.000 plačanih oglasov v srednje- in južnoameriških medijih ter na facebooku in instagramu, ki v španskem in portugalskem jeziku opozarjajo, da zdaj ni čas za migriranje v ZDA in da je meja zaprta.

Biden računa na Mehiko

Biden pri reševanju problema računa na mehiško pomoč. V torek sta se v mehiški prestolnici sestala ameriška delegacija na čelu z vladno koordinatorko Bele hiše za južno mejo Roberto Jacobson ter mehiški minister za zunanje zadeve Marcelo Ebrard. Po poročanju tamkajšnjih medijev je na sestanku tekla beseda tudi o poostrenem nadzoru na južni meji z Gvatemalo. Govorili so tudi o vzpostavitvi migracijskih mehanizmov v regiji, ki bi omogočali urejen, varen in nadzorovan pretok ljudi. Ebrard je izrazil željo Mehike, da bi skupaj z ZDA »zagotovili drugačno prihodnost, drugačne možnosti v Salvadorju, Hondurasu in Gvatemali, da ne bi nihče migriral zaradi revščine, negotovosti ali brezizhodnih razmer«. Jacobsonova pa je prebivalstvu srednjeameriških držav namenila priporočilo, naj se ljudje ne odpravljajo na pot v ZDA, ker je ameriška meja zaprta.

Republikanci: Kot bi klicali reveže

Zaradi dogajanja na južni meji so do Bidna kritični v opoziciji, kjer trdijo, da napoved odprave protimigrantske politike Donalda Trumpa učinkuje kot klic revežem iz južnih držav. Vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu Kevin McCarthy je med ogledom meje pri El Pasu dodal še vprašanje terorizma, rekoč, da odziv Bidnove administracije ni pravi za preprečevanje vstopa »posameznikom, ki so na seznamu teroristov«. Predstavniki aktualne vlade pa pravijo, da bi se lahko mnogo bolje pripravili, če bi prejšnja vlada sodelovala med postopkom prenosa oblasti in če ne bi za seboj pustila »zmede« v priseljenskem sistemu ter kadrovskega primanjkljaja.