»'Tekma je bila odpovedana' je bil dogovorjen znak, ki je vodilnim slovenskim funkcionarjem naznanil dokončen odhod 88-letnega Josipa Broza - Tita,« nas v čas prelomnih osemdesetih let prejšnjega stoletja vabi velika ilustrirana knjiga Osamosvojitev. V času praznovanja obletnice slovenske osamosvojitve je nastala na pobudo založbe Miš, ilustratorja Damijana Stepančiča in zgodovinarke Nataše Strlič, kustosinje v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Zanimivosti vsakdanjega

»Nismo si želeli golega političnega pregleda tega obdobja, v katerem bi zgolj opisovali plebiscit ali dogajanje okoli 57. številke Nove revije. Gre seveda za ključne dogodke v procesu osamosvajanja, a poudariti smo želeli tudi zanimivosti iz vsakdanjega življenja,« poudarja Nataša Strlič. Knjižno zasnovo tako pri vsakem poglavju, ki zaobjame določeno časovno obdobje, prestavlja krajši uvodni tekst z zgodovinskimi dejstvi, sledijo mu manjše – in nemalokrat humorne – ilustracije izstopajočih dogodkov.

Mnogi se morda spomnite izdaje prvega slovenskega punk albuma Pankrtov Dolgcajt leta 1980, pa nemara pomnite tudi, da je bila prva mis samostojne, a še ne priznane Slovenije leta 1991 Teja Skarza? Veleslalomska vožnja, s katero je Jure Franko leta 1984 osvojil prvo jugoslovansko in slovensko zimsko olimpijsko medaljo, je kultna, pa veste tudi, da je bilo prvo slovensko tekmovanje v sestavljanju rubikove kocke, ki jo je najhitrejši tekmovalec sestavil v 29 sekundah, leta 1981? Ste kot otrok poslušali kaseto Maček Muri in muca Maca? Ali ste raje gledali brazilsko telenovelo Sužnja Isaura, ki je bila leta 1988 prva televizijska telenovela, predvajana na slovenskih ekranih?

Medgeneracijsko branje

Pri snovanju knjige, ki vsebuje več kot 150 barvnih ilustracij, avtorja nista imela v mislih le otrok. »Primarno smo mislili na mlade bralce, a ti naj knjigo berejo v družbi nekoga, ki je ta čas doživel. Morda mame ali dedka, ki se točno spomni, kje je bil 27. junija 1991, ko se je začela obramba Slovenije, ne zna pa vseh dogodkov razvrstiti v točno kronologijo,« spodbuja avtorica medgeneracijsko branje. Ob tem opozarja, da je knjiga kljub dostopnosti strokovno napisana, dodan ji je slovarček kratic (SFRJ, ZSLO, SOS…), s katerimi se sreča bralec, tudi ilustracije so nastale na podlagi arhivskega slikovnega gradiva, ki ga hranijo v muzeju. Stepančič, ki ima obilo izkušenj z likovnimi upodobitvami zgodovinskih tem, si je vseeno dovolil malo umetniške interpretacije – v akterjih osamosvojitve lahko prepoznamo Kučana ali Pučnika, ne gre pa denimo za natančno upodobitev njunih obrazov.

»Nismo želeli izpostavljati posameznih ljudi, temveč mozaik dogodkov, ki je privedel do nastanka samostojne države,« dodaja sogovornica. »Nikoli se ne moreš povsem izogniti tudi neki svoji perspektivi, a tematiko sva želela predstaviti objektivno, prek čim več različnih pogledov, saj gre za obdobje, na katerega ima veliko ljudi lastne spomine. Želela sva predvsem postaviti osnovna izhodišča, s pomočjo katerih se lahko bralec odloči za nadaljnje raziskovanje, denimo plakatne afere…« še sklene.