Poročila se je s kanadskim Slovencem Johnom, v tej prostrani severnoameriški državi z najdaljšo obalo na svetu pa sta si z možem ustvarila družino.
»Ekonomija je bila v Kanadi vedno zelo stabilna, z izjemo v času covida; upamo, da se bo to kmalu vrnilo v normalne tirnice. Velika ugodnost so brezplačno zdravstvo in osnovno- ter srednješolsko izobraževanje. Univerzitetno izobraževanje pa je drago,« ekonomsko-socialni kontekst življenja v Kanadi strne Vesna Brumec Turk. Ko govori o kakovosti bivanja v Calgaryju, še poudari, da se v zadnjih letih mesto na področju kulture zelo razvija. Veliko je novih kulturnih centrov, veliko pozornosti posvečajo tudi varovanju okolja.
Leta 2019 je bil Calgary izbran za najboljše mesto za voznike na svetu. Merilo so kakovost cest, zastoji, varnost v prometu, stroški in vedenje voznikov. »Naše ceste so dobro vzdrževane, široke in varne, vozniki pa se večinoma držijo pravil. Vljudnost in potrpežljivost sta pri tem zagotovo najbolj odločilna dejavnika,« pripoveduje sogovornica. Kot še dodaja, je Calgary mesto prijaznih in vljudnih ljudi. »Včasih že kar preveč vljudnih, kdaj smo že prav smešni. Ko se pojavi kakršen koli problem, je prva beseda, ki jo bomo običajno rekli vsi hkrati, 'oprostite'. Podobno velja tudi na cestah pri vključevanju v promet. Ljudje so zelo obzirni in ti dajo prostor za vključitev in menjavo pasu. To je še posebej značilno za voznike Calgaryja.«
Avtošola ni obvezna
V Montrealu, v provinci Quebec, je to že precej drugače. Kot pravi Brumec-Turkova, so ljudje v Montrealu na cestah veliko bolj agresivni. »Tam je mogoče čutiti evropski vpliv, kar se pozna v vzdušju, načinu življenja in tudi v prometu.« Življenje je v tem vzhodnokanadskem mestu razgibano, veliko bolj sproščeni pa so tudi glede pitja alkohola na prostem. Zahodne province imajo namreč stroge predpise glede uživanja alkohola na javnih površinah.
V Kanadi v prometu vlada v primerjavi s Slovenijo še ena posebnost, in sicer, da otroci začnejo v spremstvu voziti avto pri 14 letih. Vožnje jih lahko učijo starši, obiskovanje avtošole ni obvezno, le priporočljivo, kar spodbujajo s popustom za zavarovanje mladih voznikov. Vozniški izpit je mogoče opravljati pri 16 letih. »Zame je to vse prehitro. Svojih otrok nisem spodbujala, da bi tako kmalu postali vozniki. Mož je bil sicer bolj za to, saj je on vozil že pri 12 letih in na svoj 16. rojstni dan je opravil vozniški izpit. Veliko kanadskih otrok gre po tej poti.«
Mesto Calgary, kjer živi družina Brumec Turk, je v provinci Alberta, ki je zaradi dobrih življenjskih pogojev, med drugim ugodnih davkov, priljubljena za priseljevanje. A družbeno-ekonomski pogoji niso vse, kar govori v prid bivanju v tem delu Kanade. »Calgary je znan po tem, da ima največ sončnih dni v letu. Prav tako so tu dnevi daljši kot drugje v Kanadi. V prostrani pokrajini te zahodne province je veliko čudovitih jezer, skalnega gorovja, prerije in gozdov. Veliko je neokrnjene narave, zaščitene pod nacionalnimi parki.« Alberta ima v svojem glavnem mestu Edmonton tudi največji nakupovalni center v Severni Ameriki, kjer so še zabaviščni in vodni park, hotel in drsališče, o velikih dimenzijah tako naravnega kot komercialnega prostora v državi pripoveduje Vesna Brumec Turk.
Veter, ki v eni uri močno ogreje ozračje
S slikovito naravo je obdan tudi Calgary, ki leži ob sotočju dveh rek, Elbow in Bow, ob katerih sta urejeni sprehajalna pot in kolesarska steza, na določenih delih pa je dovoljeno tudi kopanje. Poseben pojav je chinook, ki je za mesto »dar narave«. »To je poseben topel veter, ki zapiha prek Skalnega gorovja in v Calgaryju v kratkem času spremeni vremenske razmere. Še posebej je dobrodošel pozimi, saj se lahko temperatura že v roku ene ure dvigne od –15 stopinj do +15 stopinj Celzija,« pripoveduje Brumec-Turkova.
Delovna mrzlica
Življenje v Calgaryju je precej poslovno orientirano. »Ljudje zelo veliko delajo in precej je tekmovalnosti, kar je še posebej opazno sedaj, ko primanjkuje služb.« Je pa Calgary, kot pravi Slovenka na tujem, mesto, ki se v zadnjih letih precej širi, kar je mogoče med drugim zaznati v gostoti prometa. In če je gneča ena od potez velemesta, so po izkušnji Vesne Brumec Turk manj tipični za mesto odnosi v ožji lokalni skupnosti. V ulici, kjer imajo hišo, je med sosedi veliko prijateljev. »To je zelo pomembno, če potrebuješ pomoč ali ko odpotuješ in sosedje pazijo na tvojo hišo. Vedno smo si pripravljeni pomagati, kar je drugače kot v večini drugih velikih mest, kjer ljudje ne poznajo svojih sosedov.«
Kavboji v mestu
Med značilnostmi Calgaryja je tudi svetovno znani festival rodea Stampede, ki vsako poletje mesto za deset dni spremeni v raj za kavboje. »Vsi se oblečemo v kavbojsko opravo in mesto je polno veselih ljudi. Med dogodki je ob tekmovanjih na konjih zelo priljubljen zajtrk, ki ga je vsak dan na različnih lokacijah mogoče dobiti zastonj. Strežejo ameriške palačinke z javorjevim sirupom, pečene hrenovke, včasih tudi pečeni narezani krompir,« našteva Brumec-Turkova.
Ob tem doda, da doma sicer kuhajo večinoma »slovensko hrano, kot recimo pečenice ali krvavice s kislim zeljem in krompirjem, sirovi štruklji, žganci, kokošja juha, za sladico pa potica ali jabolčni zavitek. V Kanadi nismo prevzeli veliko tukajšnjih prehranjevalnih navad. Kanada je dežela priseljencev. Prva generacija običajno v prehrani ohrani navade, ki jih prinese od doma.«
