Absolutni zmagovalec letošnje raziskave zadovoljstva z delom županov v enajstih mestnih občinah v Sloveniji je slovenjgraški župan Tilen Klugler. Njegovi občani so mu namenili visoko oceno 3,96, kar ga je z lanskega sedmega mesta izstrelilo na sam vrh lestvice. Tudi sicer je Klugler najboljše ocenjen župan v zadnjih štirih letih, odkar agencija Ninamedia opravlja raziskavo zadovoljstva med župani. Dobil je namreč višjo oceno od ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je lani na vrhu lestvice kraljeval z oceno 3,73, in višjo oceno od ptujske županje Nuške Gajšek, ki je leta 2019 z oceno 3,76 ugnala prav vse svoje moške kolege na čelu mestnih občin.

Klugler navdušil z gradnjo stanovanj

Tilen Klugler pravi, da je zaradi izjemnega rezultata počaščen, ker to pomeni, da so občanke in občani opazili napore in trud, ki jih s svojimi sodelavci in mestnimi svetniki namenja razvoju in napredku slovenjgraške občine. Po raziskavi sodeč je svoje občane navdušil predvsem z gradnjo stanovanj in obnovo mesta, saj slovenjgraška občina pospešeno izvaja številne projekte. Po drugi strani pa mu najbolj zamerijo hvaljenje in arogantnost ter vplivanje drugih oseb. »Očitkov, da si bom pustil vplivati s strani drugih, sem bil deležen že v času kampanje. Seveda to ne drži. Res pa je, da sem vedno odprt za pobude, predloge in potrebe lokalnega gospodarstva, gre torej za konstanten dialog, ki ga morda prej ni bilo toliko, zaradi česar sedaj takšen način pri nekaterih vzbuja pozornost. Prisluhniti je vendarle treba vsem,« na očitke odgovarja Klugler.

Glede hvaljenja pojasnjuje, da morda nekateri tako razumejo dejstvo, da so namenoma povečali intenziteto obveščanja javnosti o posameznih uspehih občine. Vesel je namreč, če se v javnih občilih lahko s čim pohvalijo, raje kot da se sramujejo neuspehov. »Vsi v Slovenj Gradcu naše mesto izredno spoštujemo. Gre za mesto, kjer si tradicija podaja roko s sodobnostjo, kjer se kljub zemljepisni majhnosti in omejenemu proračunu lotevamo velikih in pomembnih projektov ter podvigov in kjer si vedno zadamo cilje, ki jih znamo tudi uresničiti. Občani so to opazili in temu pripisujem njihovo naklonjenost v anketi. Za to sem jim hvaležen, čeprav so bili v odgovorih tudi kritični – in prav je tako. Nihče si namreč ne želi zgolj pohval, saj je na lovorikah lahko zaspati, težje pa se je potem zbuditi, ko jih ni več,« še pravi župan Klugler, ki bi ga kljub nekaterim kritikam ponovno volilo kar 71 odstotkov vprašanih.

Koprski župan zadnji

Medtem ko se je Klugler z lanskega sedmega mesta katapultiral na prvo, pa preboj nikakor ne uspe koprskemu županu Alešu Bržanu, ki je bil sicer ves čas na repu lestvice, tokratna raziskava pa ga je umestila na povsem zadnje mesto. Bržan je tudi edini župan, ki v raziskavah še ni dosegel ocene 3. To je letos recimo uspelo mariborskemu županu Saši Arsenoviču, ki je bil lani zadnji. Letos so ga občani Maribora ocenili z oceno 3,21 in je tako splezal dve mesti višje, na deveto mesto. Aleš Bržan pa je v letošnji raziskavi sicer dosegel svoj najboljši rezultat, saj so bili lani in predlani z njegovim delom še bolj nezadovoljni, a je njegova ocena še vedno zgolj 2,93. Zato je letos zadnji.

»Veseli me, da se podpora mojemu vodenju občine krepi in da občanke in občani prepoznavajo rezultate našega dela, tudi če ne soglašajo z mojim volilnim programom, ki ga dosledno izvršujem. Dejstvo je, da moj način dela, ki vključuje široko in včasih tudi daljšo javno razpravo o vseh pomembnih odločitvah za skupnost, težko prepriča tiste, ki jim je bližji bolj avtokratski način vodenja občine v preteklosti,« rezultate komentira Bržan. Iz raziskave izhaja, da Koprčani v dobro županu Bržanu štejejo razvoj podeželja in participativni proračun, najbolj pa mu zamerijo neodločnost in nesposobnost, upočasnjen razvoj občine in preveliko ukvarjanje s prejšnjim županom. »Preseneča me, da so dobili občutek, da se veliko ukvarjam s prejšnjim županom, ker to ne drži. Verjetno gre ta občutek pripisati njegovi nedavni referendumski pobudi, ki je na svoji funkciji pač ne morem prezreti, čeprav bi si to zaslužila,« pravi Bržan. Nekdanji koprski župan Boris Popovič želi namreč preprečiti gradnjo na območju nekdanjega Toncityja in tam želi park.

Če bi ponovno kandidiral, bi Bržana podprla le dobra četrtina vprašanih (26,7 odstotka), čeprav je zanj na prejšnjih volitvah glasovalo 37,5 odstotka vprašanih.

Najslabši boj z epidemijo

In čeprav ima slovenjgraška občina najboljše, koprska pa najslabše ocenjenega župana, imata ti dve občini tudi eno skupno točko. Obe namreč izstopata po tem, da se neuspešno spopadata z epidemiološkimi razmerami. V obeh občinah je ta odstotek skoraj deset, medtem ko je v drugih mestnih občinah precej nižji. V glavnem pa občani povsod ugotavljajo, da se njihova lokalna skupnost srednje dobro spopada z epidemijo. »Domnevam, da je bila anketa opravljena v času, ko se je število okužb v naši regiji nenadoma povečalo, saj je bil Koper pred tem zgled za vso državo. Prvi ali med prvimi v Sloveniji smo uvajali in tudi spoštovali različne zajezitvene ukrepe, ki so prispevali k temu, da smo v naši občini v vsem letu epidemije izgubili le enega občana s covidom-19. Hkrati pa že izvajamo številne ukrepe za ponoven zagon gospodarstva po preklicu epidemije, ko bodo občanke in občani tudi lažje ocenili, kako zelo uspešni smo pravzaprav bili v boju z virusom,« pravi Bržan. Podobno meni Klugler in dodaja, da posebnih pristojnosti lokalne skupnosti niti niso imele, saj so ukrepi koordinirani na ravni države. Pri tem poudarja, da so dobro vključili vse svoje službe, da praktično nobeden od občinskih projektov zaradi epidemije ni zastal ali zamujal.

Sodeč po tokratni raziskavi bi bili ponovno izvoljeni samo štirje aktualni župani. To so slovenjgraški župan Tilen Klugler, ki bi ga ponovno volilo 71 odstotkov vprašanih, ljubljanski župan Zoran Janković, ki ohranja podporo svojih 61 odstotkov vprašanih, novomeški župan Gregor Macedoni, ki bi ga ponovno volilo 52,8 odstotka vprašanih, in ptujska županja Nuška Gajšek, ki bi jo ponovno podprlo 51,9 odstotka vprašanih. Macedoni in Gajškova sta glede na prejšnje raziskave tudi precej zdrsnila na lestvici, saj je Novo mesto z lanskega drugega mesta zdrsnilo na peto, Ptuj pa s tretjega na sedmo mesto. Macedoniju najbolj zamerijo preveliko toleranco do etničnih skupin in podpiranje Romov, Gajškovi pa nerazvoj in zapostavljanje podeželja. Slabo oceno je letos dobil tudi kranjski župan Matjaž Rakovec in tako zasedel predzadnje mesto. Janković je ves čas pri vrhu, celjski župan Bojan Šrot pa v zlati sredini.

O raziskavi

Merjenje kontinuirane raziskave je agencija Ninamedia opravila med 5. januarjem in 25. januarjem 2021. Vzorec po vsej državi je obsegal 14.450 oseb. Delo županov so sodelujoči ocenjevali z ocenami od 1 do 5 (1 pomeni zelo neuspešno, 5 zelo uspešno). Med drugim je agencija spraševala, kaj so problemi v posamezni občini, se razmere spreminjajo na bolje ali slabše, kaj ljudje najbolj zamerijo županu, na katerih področjih ga lahko pohvalijo, ali so ga in bi ga ponovno volili in kako se je njihova občina spopadala z epidemijo.