Skupščina Kosova je na svoji prvi seji po februarskih volitvah s 67 poslanskimi glasovi od 120 izvolila novo vlado, na čelu katere bo 45-letni Albin Kurti. Gre za voditelja levosredinske stranke Gibanje za Samoodločbo, ki je z 58 mandati močno zmagala na februarskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Sicer je že oktobra 2019 postala najmočnejša parlamentarna stranka, Kurti pa lani premier, a samo za 50 dni.

Kurti, ki se je zdaj oprl na poslance manjšin, romske, bošnjaške in turške, ne pa srbske, je v skupščini pred glasovanjem o novi vladi predstavil njene glavne cilje. Kot prvo nalogo si je zadal boj proti pandemiji in obljubil cepivo za 60 odstotkov prebivalcev. Gre za eno redkih evropskih držav, kjer se cepljenje še ni niti začelo. Samo v ponedeljek pa je na Kosovu zaradi koronavirusa umrlo 16 ljudi.

Napovedal je tudi boj za pravno državo in proti organiziranemu kriminalu. Obljubil je reformo zdravstvenega in šolskega sistema (rezultati mednarodnih testov Pisa so za Kosovo porazni), okrevanje gospodarstva, boj proti monopolom, delovna mesta, pomoč družinam z otroki in več socialne pravičnosti.

Priznanje pogoj za normalizacijo

Kot pogoj za normalizacijo odnosov s Srbijo je Kurti postavil priznanje neodvisnosti Kosova. »Srbija se mora normalizirati, soočiti s svojo preteklostjo in demokratizirati,« je dejal. »Srbi morajo priznati svoje zločine.« Omenil je tudi vojno odškodnino, »milijardo evrov ukradenega denarja« in nasledstvo po Jugoslaviji, v katerem je Kosovo ostalo praznih rok.

Poudaril je zavezništvo z ZDA in zahodno Evropo: »Močno si bomo prizadevali, da bi Kosovo postalo del Nata in del Evropske unije, saj imamo iste vrednote in cilje.« Po Kurtiju pot Kosova v Nato in EU nima alternative.

Stranke, ki so bile v zadnjih 20 letih na oblasti in bodo odslej v opoziciji, so napadle vladni program kot seznam želja brez konkretne vsebine, Kurtija pa kot nepredvidljivega, radikalnega, populističnega in avtoritarnega politika.

Zakaj ni gospodarskega razvoja?

Da bi moral Kurti ubežati privlačnemu populizmu, meni svetovalec za razvoj in sodelovanje srbskih skupnosti na Kosovu Ljubiša Mijačić: »Spodbujanje gospodarskega razvoja in rasti bo odvisno predvsem od sodelovanja nove vlade s privatnim sektorjem, ki pa je vedno izkoriščal usluge dosedanjih vlad ali bil del vladajoče elite.« To bo za levičarja Kurtija velik problem tudi zato, ker je proces privatizacije večinoma končan in je največji del bogastva, kot pravi Mijačić, danes pod nazorom majhne skupine ljudi.

Kosovo je najrevnejša država že tako revnega Balkana, kar je Mijačić za Dnevnik takole komentiral: »Res je Kosovo v zadnjem desetletju zgradilo nekaj infrastrukture, kot je avtocesta, a to ni omogočilo gospodarskega razvoja. Čeprav je na Kosovu poceni delovna sila, pa pomanjkanje energije, korupcija, ki je institucionalizirana, in politična nestabilnost odvračajo od investicij. Problem statusa Kosova pa je glavni vzrok gospodarske izolacije v regiji. Ti izzivi so bili preveliki za vse pretekle vlade in bodo najbrž tudi za vlado Albina Kurtija.«