Po dveh mesecih pošiljanja signalov nove ameriške administracije o ponovnem zbližanju z zavezniki v Natu je na sedežu severnoatlantskega zavezništva enako sporočilo včeraj osebno predstavil zunanji minister ZDA Antony Blinken. Na svoji drugi poti v tujino je v Bruslju preostalim 29 članicam zagotovil ameriško predanost zavezništvu, potem ko so ZDA nedavno okrepile tudi svoja zavezništva v indopacifiškem prostoru in podobno kot Evropska unija in Velika Britanija sprejemajo omejene sankcije proti visokim uradnikom Rusije in Kitajske. Blinken je zagotavljal, da si ZDA želijo ponovno oživiti severnoatlantsko zavezništvo, ki ga nikakor ne jemljejo kot samoumevno.

Njegove besede so bile po štirih letih napetih čezatlantskih odnosov pod Donaldom Trumpom kot balzam, zadovoljile pa so tudi Francoze, ki so prav zaradi Trumpovega kolebanja začeli s provokativnimi besedami predsednika Emmanuela Macrona, da »je Nato možgansko mrtev«, razmišljati o krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Nato je posledično oblikoval skupino modrecev, ki so predstavili reformne predloge za prilagoditev izzivom prihodnosti.

Prav tokratno zasedanje zunanjih ministrov je bilo namenjeno pripravam na vrh voditeljev Nata, na katerem bodo v prihodnjih mesecih na predlog generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga dorekli obseg reform najstarejšega svetovnega vojaškega zavezništva. »Evropske obrambe ne bo brez Nata, prav tako pa učinkovitega in relevantnega zavezništva ne bo brez Evropejcev,« je ugotavljal francoski minister Jean-Yves Le Drian.

Poziv za vrh stalnih članic VS

Ponovno zbliževanje čezatlantskih zaveznikov se dogaja hkrati s še odločnejšim zarisovanjem črte med Zahodom in Vzhodom. Z ostrejšim pristopom prvega, v zagovor ruski opoziciji in kitajskim etničnim manjšinam, sta se zbližala Moskva in Peking. Slednji je od lani vedno močneje prisoten tudi na Natovem politično-varnostnem radarju. Zaradi povečanih globalnih političnih napetosti Kitajska in Rusija zdaj pozivata k vrhu stalnih članic varnostnega sveta OZN, da bi »vzpostavili dialog za razrešitev skupnih težav človeštva in ohranitev mednarodne stabilnosti«.

Poziv Pekinga in Moskve proti vmešavanju tujih držav v njihove notranje zadeve se je zgodil na srečanju zunanjih ministrov Sergeja Lavrova in Wang Jija, kjer sta po Lavrovovih besedah obe državi ugotavljali še, da se poskuša »z destruktivnimi ameriškimi nameni, ki se opirajo na vojaško-politična zavezništva iz hladne vojne, in z oblikovanjem novih zaprtih zavezništev v istem duhu spodkopati mednarodnopravno arhitekturo«.

Zaveznike skrbi Afganistan

Njuna puščica je bila usmerjena v ZDA, Nato, Evropsko unijo in njihove zaveznike v njuni neposredni soseščini. Rusija in Kitajska pravita, da ob teh »poskusih Zahoda, da razširja svoj koncept 'na pravilih temelječega svetovnega reda'«, ponujata diametralno nasprotno tolmačenje aktualnih mednarodnih razmer, namreč da želita moderni sistem mednarodnega prava narediti še bolj relevanten.

Blinken se teh sporočil Moskve in Pekinga včeraj ni neposredno dotaknil. Dejal je le, da bodo z Rusijo še naprej sodelovali pri vprašanjih skupnega interesa, kot je nedavno podaljšanje sporazuma za zmanjšanje strateških jedrskih zalog (Novi Start). Eno izmed področij, ki ga Blinken ni omenil, je tudi pospešitev mirovnih pogajanj med talibani in afganistansko vlado.

Čeprav je ameriški zunanji minister včeraj zagotavljal, da bodo »zavezniki skupaj odšli iz Afganistana«, še naprej ostaja nejasno, kako se bo glede svojega morebitnega umika 1. maja izpod Hindukuša odločila ameriška administracija. Zaradi te opcije med zavezniki obstaja precej nelagodja, še posebej v Nemčiji, ki bi po ameriškem (delnem) umiku imela v Afganistanu največji kontingent vojakov. Dodatno so odnosi z Berlinom obremenjeni tudi zaradi okrepljenih pritiskov Bidnove administracije, ki bo očitno s sankcijami proti gospodarskim subjektom, ki sodelujejo pri gradnji ruskega plinovoda Severni tok 2 do Nemčije, poskušala preprečiti njegovo dokončanje.