Zelenjava, ki sta jo na visokih gredah v Naklem v okviru projekta Medgeneracijski centri Gorenjske pridelali Katja in njena babica, je pristala na marsikaterem krožniku občanov, pravi direktorica tamkajšnje občinske uprave Marta Gerkman. Visoke grede je v okviru projekta uredila občina, stojijo pa ob vrtcu in domu starejših, zato ni čudno, da je tam vedno živahno. Podobno je veljalo tudi za kletne prostore občine, ki so jih uredili za dejavnosti medgeneracijskega centra.
V Bohinju pa so v okviru projekta vzpostavili socialni servis. Kot pravi Iva Lapajne z občine Bohinj, starejšim in invalidom s Prostoferjem pomagajo pri prevozu, prav tako jim pomagajo očistiti ali, če je treba, tudi obnoviti bivališče. Poskrbeli so, da imajo vsi starejši izbranega osebnega zdravnika in pri vseh so preverili, ali morda potrebujejo pomoč patronažne službe.
»Z vzpostavitvijo socialnega servisa, izboljšanjem razpoložljivosti in pestrosti ponudbe ter zagotavljanjem dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov smo želeli omogočiti uporabnikom vseh generacij vključevanje v aktivnosti v njihovem lokalnem okolju,« je cilj projekta Medgeneracijski centri Gorenjske opisala Nina Zupan iz BSC, poslovno podpornega centra iz Kranja. Slednji je vodilni partner projekta, v njem pa sodelujejo še Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj ter občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Naklo in Šenčur. Projekt je v višini 300.000 evrov sofinanciral evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
»Včasih so bili projekti namenjeni eni sami generaciji,« pravi Vlasta Juršak iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. »Generacije so se medsebojno odtujile, k čemur so še dodatno prispevali moderni življenjski tokovi. Medgeneracijski centri so zato pomemben razvojni odgovor na to stanje,« poudarja.
