Planica je eden najstarejših nordijskih centrov v Evropi, skozi čas pa je ljubiteljem poletov pričarala marsikatere nepozabne trenutke ter se tako za večne čase zapisala v zgodovino skakalnega športa. Nekdanji direktor svetovnega pokala v smučarskih skokih Walter Hofer je Planico ob priložnosti označil kar za dnevno sobo smučarskih poletov. Čeprav bo tokratna izvedba zaradi svetovne zdravstvene krize minila brez gledalcev, pa organizatorji računajo, da ne bo zato nič manj atraktivna.
Po letalnici bratov Gorišek prvi Mirko Oman
Od leta 1934, ko je inženir Stanko Bloudek s pomočjo Josa Goreca in Ivana Rožmana ter podobno mislečih posameznikov ustvaril smučarsko skakalnico, velja Planica za zibelko smučarskih poletov. Zgodovinski prvi prelet na smučeh prek 100 metrov se je zgodil ravno na Bloudkovi velikanki. Ko se je leta 1950 sesula lesena konstrukcija doskočišča, je v ospredje stopil Oberstdorf v Nemčiji, v igro rekordov se je vmešal Vikersund na Norveškem, svoje sta imela povedati še Kulm v Avstriji in Harrachov na Češkem. Toda v Sloveniji je bila vseskozi navzoča želja, da si Planica povrne primat. Nenadna smrt Stanka Bloudka leta 1959 je ustavila uresničitev načrtov, a je nato začela zoreti ideja o gradnji letalnice na novi lokaciji. Leta 1962 so k sodelovanju pritegnili brata Vlada in Janeza Goriška, gradbena inženirja in nekdanja skakalca, pozno leta 1968 pa je bila nova velikanka bratov Gorišek nared. Prvi je na novi napravi 6. marca 1969 poletel Mirko Oman, 21. in 22. marca 1969 pa so bili v Planici tudi prvi mednarodni poleti na novi letalnici. Planiški spektakli so tedaj očarali tudi može pri Mednarodni smučarski zvezi FIS. Na kongresu v Opatiji leta 1971 so sklenili, da smučarski poleti postanejo enakopravna disciplina smučarskim skokom.
V zgodovino smučarskih poletov se je Planica vnovič vpisala 17. marca 1994, ko je Finec Toni Nieminen kot prvi človek na svetu poletel prek dvesto metrov – 203 metre. To je pred njim uspelo tudi Andreasu Goldbergerju (202 metra), a je pri doskoku po snegu podrsal z rokama, zato dosežek ni bil priznan. Vlado Gorišek je to še doživel, nato pa 14. junija 1997 pri 72 letih umrl. Njegovemu bratu Janezu se je ob zgodovinskem dogodku odvalil kamen od srca, saj je dejal, da je bilo poplačano vse njuno garanje. Zadnji svetovni rekord je v Planici padel pred šestnajstimi leti. V idealnih razmerah so leta 2005 osebni, državni in ne nazadnje tudi svetovni rekordi padali kot za stavo. Rekordna znamka je bila premaknjena kar štirikrat v enem dnevu, na koncu pa se je proslavil Bjoern Einar Romoeren, ki je poletel 239 metrov. Še meter dlje je tedaj skočil Finec Janne Ahonen, a se ni obdržal na smučeh. Novo obdobje v zgodovini planiških poletov se je začelo pisati leta 2015 s prenovo velikanke bratov Gorišek in zgraditvijo skakalno-tekaškega centra.
Najdlje do zdaj Kobajaši
Na letalnici bratov Gorišek v Planici je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov, kar je največ v zgodovini. Najdaljši veljavni skok ima v lasti Japonec Rjoju Kobajaši, ki je 24. marca 2019 pristal pri 252 metrih. Še meter in pol dlje je 22. marca 2018 letel Avstrijec Gregor Schlierenzauer, a mu pri pristanku ni uspelo obstati na nogah in je z rokama in zadnjico podrsal po snežni podlagi. Letalnica bratov Gorišek je bila sicer prizorišče tudi nekaterih zgodovinskih dosežkov slovenskih smučarskih skakalcev. Leta 1997 je dotedanji največji uspeh v zgodovini slovenskega skakalnega športa uspel Primožu Peterki. V dolini pod Poncami je bil četrti in drugi, v skupnem seštevku pa je ugnal glavnega tekmeca Nemca Dietherja Thomo in postal prvi Slovenec, ki je dvignil veliki kristalni globus, zmagal pa je tudi v posebnem seštevku poletov. »Izjemno sem vesel, da sem skupno zmago proslavil pred svojimi navijači. Danes bom ostal v Planici, da si obnovim moči, nato pa se bo začelo slavje,« je takrat povedal Primož Peterka. Novo slovensko slavje velikega kristalnega globusa na planiški letalnici je sledilo leta 2016 v režiji Petra Prevca. Slovenci so sicer na letalnici v Planici doslej slavili sedem posameznih (Peter Prevc trikrat, Robert Kranjec in Jurij Tepeš po dvakrat) in dve ekipni zmagi.
