»Vikersundska letalnica je dobesedno narejena za rekord,« ugotavlja Jelko Gros, ki je bil zadnjih 13 let vodja tekmovanja v Planici. »Tam je letalnica na veliko nižji nadmorski višini, okrog 150 metrov, zato je zrak gostejši kot na 900 metrih v Planici. Zato so v Vikersundu nižje hitrosti letenja, obenem se leti nižje nad tlemi, zato so pri ekstremnih daljavah manjše sile pri pristanku. A po drugi strani prav zaradi nizke krivulje, ki slabše tekmovalce kaznuje in jih kmalu po stotih metrih letenja lahko pošlje na tla, tam vidimo manj skokov okrog 200 metrov kot v Planici.
Slaba tolažba za lovce na ekstremne daljave. A ne obupati: po Grosovem mnenju upanje na nov svetovni mejnik v Planici ni le pobožna želja. »Da se. Rekord se zgodi. A nihče ga ne načrtuje. Bi pa bilo zelo neodgovorno in nespametno, če bi si tekmovalna žirija rekord izbrala za svoj cilj,« se zaveda Gros. Če že mora žirija odmisliti takšne ambicije, pa domoljubne želje pri entuziastih lahko prerastejo tudi v mite, ki začnejo krožiti in zbujati lažne upe. »Če kje slišite 'klobase', da je treba še kaj poglabljati ali na letalnici fino nastaviti za rekord, je to prodajanje tople vode,« nas na realna tla spusti Gros. »Ko zabetoniraš geodetske točke in dobiš certifikat za uporabo, je to to. Dodatno telovaditi se ne da. Letalnica je vsako leto ista.«
Ni pa enako vreme. Prav ugodni vremenski pogoji lahko – ob pravem tekmovalcu na naletu – poskrbijo za novo poglavje v zgodovini tega športa. In kakšne bi torej potrebovali? »Brezvetrje s čisto rahlo sapico navzgor ob zaključni fazi skoka,« razloži Gros. In ne, ne govori o famoznem klasičnem vzgorniku: »Če po celi letalnici piha vzgornik, vsi letijo precej višje, zato je težje pristajati. V primerjavi s časom pred 15 leti so zdaj skakalci razvili tehniko, da v zraku pospešujejo, zato ne potrebujejo več toliko tega vzgornika. Le na koncu je malce takšnega vetrca zaželenega, da ublaži hitrost in silo doskoka. Že če zapiha s hitrostjo 1,5 metra na sekundo, ga je preveč in je rekord nemogoč.«
Na razvoj te potrebne sapice vpliva ogromno dejavnikov. »Ne le jasno ali oblačno vreme, ampak tudi nočne temperature in celo količina snega v okoliških hribih, zaradi katerega se zrak v dolini različno hitro ogreva. Ta termika nas vedno znova preseneti,« priznava Gros.
