Si predstavljajte učno uro pri pouku španščine, kjer dijaki sinhronizirajo in ozvočijo prizore iz britanskega filma Brazil Terryja Gilliama? Uro filozofije, pri kateri si profesor pomaga s Kubrickovo Odisejo? 410 dijakov petih srednjih šol od Pirana in Ljubljane do Novega mesta, Maribora in Murske Sobote je bilo v zadnjih mesecih pri pouku zgodovine, umetnostne zgodovine, filozofije, sociologije ali španščine deležnih tudi filmske vzgoje.
»Mladim lahko film približa svetove, ki jim niso ne geografsko, ne kulturno in ne časovno blizu, tako da so lahko potem bistveno bolj empatični do preteklosti in do tega, kar nas čaka v prihodnosti. Filmska vzgoja je lahko portal, ki povezuje tradicionalne načine, kot so arhivski dokumenti in pričevanja, s sodobnejšimi pedagoškimi pristopi,« pojasnjuje Rok Govednik iz Zavoda za uveljavljanje vizualne kulture Vizo.
Spodbuditi tudi učitelje
Projekt Poučevanje s filmom v srednjih šolah je Govednik najprej predstavil profesorjem, in če so se ti odločili za nekaj nekoliko alternativnih učnih ur, so njihovi učenci najprej prisluhnili uvodnemu predavanju o zgodovini filma in filmskih izraznih sredstvih. V sodelovanju z RTV Slovenija so jim pri zavodu Vizo nato pripravili seznam desetih kakovostnih filmov, tako da so si lahko dijaki od januarja do marca na javni televiziji ogledali dela, kot so Vsi drugi se imenujejo Ali Fassbinderja, Viridiana Buñuela in Obtožujem! Polanskega, o dveh izbranih filmih pa so debatirali pri pouku.
»Pri pogovoru vedno izhajam iz vtisov učencev, pri tem pa jih poskušam opozoriti na teme, ki so jih morda spregledali,« pravi Govednik. Njegovo izhodišče je vedno kulturološko, tako da se ne obremenjuje posebej s tem, pri katerem predmetu gostuje. »Mladi najlažje izhajajo iz vsebine, a jaz jih poskušam spomniti še, na kakšen način je posredovana, denimo na montažo ali zasuk kamere in kadra,« dodaja. »Film je popularen medij in mladi ga konzumirajo kot čips, zato se je ob tem treba malo ustaviti, razmisliti in pogovoriti,« je prepričan, »včasih pa je treba k novim načinom spodbuditi tudi profesorje, ki bi se najraje zatekli le k dokumentarcem.«
Zoom v pomoč
Pa ne gledajo mladi bistveno raje serij kot filmov? »Pravzaprav ne. Težave imajo kvečjemu s kakšnimi filmskimi pristopi – mnogi filmi so jim enostavno prepočasni, črno-beli filmi se jim zdijo neznansko stari. A zanje je star že vsak film, posnet pred letom 2000,« se smeji. Da so imeli v času šolanja od doma predavanja prek platforme zoom, jim je šlo pravzaprav presenetljivo na roko: »Ko smo se pogovarjali o praktični rabi kamere in različnih kadrih pri denimo akcijskih filmih, sem jim po zoomu precej lažje pokazal primerjavo med izrezom celega telesa ali le obraza. To je precej bolj praktično, kot če bi me v živo videli celega, pa bi si morali le predstavljati izrez kadra.«
Novi izziv
Najbolj aktivni dijaki se lahko prav te dni z lastnimi videoeseji prijavijo na natečaj VideoRez; podrobnosti lahko najdejo na spletni strani madaboutfilm.si. »Pridobili so nekaj podlage, da se lahko lotijo filmske forme videoeseja, ki pri nas še ni posebej uveljavljena, a je zelo uporabna tudi pri pouku. Dijaki namreč ustvarijo montažni film, torej izseke iz različnih filmov in serij spretno postavijo v zaporedje in sestavijo novo zgodbo na temo, ki jo sami izberejo,« pojasnjuje Govednik.
K sodelovanju pa vabi tudi mlade med 15. in 19. letom, ki niso bili del projekta Poučevanje s filmom v srednjih šolah. »Damo jim dostop do različnih filmskih baz – ker gre za pedagoške namene, so tudi avtorske pravice urejene nekoliko drugače – tako da se lahko res kreativno poigravajo s filmsko snovjo. Ključno je, da mladim končno omogočimo, da svoje misli artikulirajo še kako drugače kot z govornimi nastopi ali pisnimi eseji. Navsezadnje je svet okoli nas popolnoma avdiovizualen,« še sklene.