Na včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov EU je sedemindvajseterica sprejela več sklopov sankcij proti kršiteljicam človekovih pravic v šestih državah. Med drugim so uvedli sankcije proti enajstim odgovornim za vojaški puč v Mjanmaru, tudi proti voditelju hunte, generalu Min Aung Hlaingu, in začasnemu predsedniku Myint Sweju. Kot je po zasedanju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, bi v kratkem lahko sprejeli tudi sankcije proti mjanmarskim podjetjem, ki so v lasti vojske in iz katerih se financirajo generali, da bi tako še okrepili pritisk na pučiste.

A od vseh evropskih odločitev za sankcije je bila najbolj odmevna njihova uvedba proti štirim visokim kitajskim uradnikom in eni organizaciji, ki so po oceni Evropske unije odgovorni za podjarmljanje Ujgurov v severozahodni provinci Xinjiang, ene največjih etničnih skupin na Kitajskem. Prvič po tridesetih letih je Evropska unija proti Kitajski spet uvedla sankcije zaradi kršitev človekovih pravic, kar je povzročilo takojšnjo reakcijo Pekinga s sankcijami proti posameznikom iz Unije.

Nad evropske politike

Vse doslej se je EU izogibala takšnemu zaostrovanju odnosov s Kitajsko, svojo drugo največjo trgovinsko partnerico. A obdobje zgolj deklarativnega opozarjanja na kršitve človekovih pravic je očitno mimo. Čeprav je še minuli teden kitajski veleposlanik pri EU Zhang Ming svaril Evropsko unijo pred sprejetjem sankcij, je sedemindvajseterica ostala neomajna. Kljub temu da EU grozovitega ravnanja nad Ujguri in drugimi manjšinami ni opredelila kot genocid, kar so nedavno storile ZDA, Kanada in Danska, bo odločitev Evropske unije nedvomno zaostrila odnose med Brusljem in Pekingom.

Po ocenah nevladnih organizacij in tudi Združenih narodov je v provinci Xinjiang v različnih zaporih in prevzgojnih zavodih priprtih vsaj milijon pripadnikov manjšinskih Ujgurov, Huijev in Kazahov. Pravijo, da priprte tudi mučijo, da opustijo svoje kulture in religije, mnogi Ujguri pa so pred zasledovanjem kitajskih oblasti v minulih letih pobegnili v Turčijo. Na vrhu evropskega seznama oseb, ki so jim zaradi sistematičnih kršitev pravic Ujgurov in drugih manjšin prepovedali vstop v Unijo, vse njihovo tukajšnje imetje pa zamrznili, je direktor oddelka za javno varnost v Xinjiangu Chem Mingguo. Podobne sankcije proti kitajskim uradnikom so v očitno usklajenem nastopu z EU včeraj sprejele tudi ZDA in Velika Britanija.

Na odgovor Pekinga ni bilo treba dolgo čakati, čeprav evropske sankcije še zdaleč niso bile tako silovite kot po pokolu na Trgu nebeškega miru leta 1989, ko so prepovedali izvoz orožja na Kitajsko, kar je trajalo kar 15 let. Še preden se je končalo zasedanje zunanjih ministrov, je Peking uvedel lastne sankcije proti ostrim glasom kritike iz Evropske unije – osmim evropskim politikom (štirim evropskim poslancem in štirim poslancem nacionalnih parlamentov Nizozemske, Danske, Belgije in Litve) ter nemškemu in švedskemu akademiku. Vsi so po oceni Pekinga škodili kitajskim nacionalnim interesom ter s svojimi izjavami o dogajanju v Xinjiangu širili laži in dezinformacije.

»Namesto da bi spremenila politiko, se je Kitajska odločila ozreti proč, kar obžalujem,« je dejal Borrell.

Dodatni ukrepi niso izključeni

Iz istih razlogov so v Pekingu prepoved vstopa na Kitajsko izrekli štirim entitetam: političnemu in varnostnemu odboru Sveta EU, pododboru evropskega parlamenta za človekove pravice, nemškemu mislišču, ki se ukvarja s Kitajsko, in danski nevladni organizaciji. Peking je EU ob tem pozval, naj premisli svojo odločitev ter preneha druge učiti o človekovih pravicah in se vmešavati v njihove notranje zadeve. »EU mora prenehati s svojim dvoličnim obnašanjem, sicer bo Kitajska sprejela dodatne ukrepe,« so še sporočili iz Pekinga.