Izraelske volitve so postale skoraj podobne obisku pri zobozdravniku: vsakič bi si želeli, da bo za nekaj časa mir, a je treba nazaj načeloma na pol leta. Tako se bodo Izraelci danes odpravili na že četrte parlamentarne volitve v dveh letih, sodeč po anketah tudi tokrat z bolj malo upanja, da je iz razdrobljenega političnega prostora mogoče potegniti stabilnejšo vlado.

Leta 2019 so imeli Izraelci dvoje parlamentarnih volitev in po nobenih ni uspelo rivalskima relativnima zmagovalcema, premierju in šefu stranke Likud Benjaminu Netanjahuju in vodji Modro-belega zavezništva Beniju Gancu, sestaviti vlade. Lani so sledile še ene volitve, ki so spet napovedale politično slepo ulico, takrat pa se je Ganc odločil, da prelomi besedo in vstopi z Netanjahujem v »veliko koalicijo« ob dogovoru, da bosta na čelu vlade vsak polovico mandata.

Toda vlada je do konca leta padla, ker ji ni uspelo sprejeti proračuna, v veliki meri zaradi Netanjahujevega manevra, ki očitno ni imel namena v drugi polovici mandata prepustiti premierskega položaja Gancu. Ta je navezo z Netanjahujem drago plačal, saj je z njo razbil Modro-belo zavezništvo, zdaj pa kaže, da mu morda niti ne bo uspelo prestopiti volilnega praga, ki je postavljen pri 3,25 odstotka glasov. Netanjahujev Likud pa je spet favorit za prvo mesto.

En blok za Netanjahuja, drugi proti

Vendar njegova relativna zmaga (napovedujejo mu 30 sedežev) ne pomeni tudi lahke sestave vlade. Nasprotno, vse ankete kažejo na razklanost na pol med Netanjahujevim desnim blokom strank ter na drugi strani blokom strank, ki jih druži nasprotovanje Netanjahuju, ideološko pa so izredno pisane, od levih do zelo desnih, sredinskih, liberalnih in arabskih ter bi zato težko sestavile koalicijo 61 poslancev.

Drugo mesto se po anketah sodeč obeta sredinski stranki Yesh Atid (Prihodnost obstaja), ki jo vodi Yair Lapid. Slednja je bila del Modro-belega zavezništva, dokler se ni Ganc odločil iti v koalicijo z Netanjahujem. Ankete ji napovedujejo 18 sedežev.

Na tretje mesto upata stranki, ki sta se v finalu kampanje precej ostro spopadli, obe pa naj bi dobili po deset poslancev. In obe vodita bivša Netanjahujeva ministra. Prvi je Gideon Saar, ki ga je Netanjahu leta 2019 premagal na volitvah za šefa Likuda, potem pa je ustanovil svojo stranko Novo upanje in izključuje možnost povolilnega sodelovanja z Netanjahujem. Drugi je Naftali Bennett na čelu desnega zavezništva Yamina, ki bi lahko bilo jeziček na tehtnici. Ankete napovedujejo, da se bo v kneset uvrstilo 14 strank.

Cepljenje kot volilni adut

Netanjahu, ki je premier neprekinjeno 12 let, skupno pa 15 let, je aduta za tokratno predvolilno kampanjo našel v programu cepljenja Izraelcev, saj so jih v ramo zbodli že približno polovico, kar je omogočilo pogojno vračanje v normalno življenje in pohvale tudi iz tujine. Na drugi strani opozicija trdi, da je Netanjahujeva vlada boj proti pandemiji lani zavozila in da je ortodoksnim judom gledala skozi prste pri nespoštovanju ukrepov, tujina pa je kritična, da so pri cepljenju zapostavljena palestinska ozemlja.

Netanjahu hvali tudi normalizacijo odnosov Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom, Sudanom in Marokom, kar je Izrael storil pod taktirko bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Netanjahuju trdno stal ob strani. Izraelskemu premierju pa nad glavo visi sodni proces zaradi korupcije, kar je po oceni nekaterih analitikov glavni razlog, da je državo spravil na pot še enih volitev v želji po takšni parlamentarni večini, ki bi mu izglasovala imuniteto. ba