Čeprav je ozaveščenost vedno večja, se še najdejo ljudje, ki za svojimi pasjimi ljubljenčki ne počistijo nečednosti. Zato so prvi pomladni dan člani Društva zelenih nadzornikov Ljubljane izkoristili za vsakoletno čistilno akcijo, ki so jo minulo soboto začeli z označevanjem pasjih iztrebkov z zastavicami. Zaradi vseh ukrepov letos akcija poteka nekoliko drugače.

»V trojicah, podobno kot v času NOB, smo se člani in članice Društva zelenih nadzornikov Ljubljane odpravili na gverilske akcije pobiranja pasjih iztrebkov. Vsako leto se potrudimo, da lokacije akcije izberemo glede na stanje na terenu, o katerem nas obveščajo naši člani in članice s terena. Letos je bilo največ sporočil, da je poleg odvrženih smeti na zelenicah tudi izredno veliko pasjih iztrebkov. Kot da ljudje razmišljajo o drugih stvareh – zdravju in preživetju. Kot da jim je skrb za okolje padla,« je v pogovoru sredi zelenice med Linhartovo cesto in Topniško ulico v Savskem naselju povedal ljubljanski podžupan Janez Koželj, na pobudo katerega je bilo leta 2014 tudi ustanovljeno Društvo zelenih nadzornikov Ljubljane.

Da so zeleni nadzorniki izbrali prvi pomladni dan, ni bilo naključje. »Ironično ali ne – sredi snežnega meteža govorimo o pomladi,« je povedal Koželj in dodal, da je kljub vsemu pomembno, da se zelenice očistijo pred sezono, ko jih Ljubljančanke in Ljubljančani vedno bolj uporabljamo. »Če smo še nekoč dejali – ne hodi tam, kjer raste trava, ker tam hodi samo krava, smo se v zadnjih letih, po zgledu tujine, navadili, da jih uporabljamo za piknike, odlično se je uveljavil tudi projekt knjižnice pod krošnjami,« je povedal Koželj in dodal, da s terena prihajajo informacije o povečanem številu iztrebkov predvsem na obrobju Ljubljane. »Zanimivo je, da bolj ko se odmikamo od centra prestolnice in obljudenih krajev, bolj so zelenice onesnažene,« je povedal in med najbolj onesnažene točke izpostavil prav Ljubljansko barje in zahodno obrobje Ljubljane. »Žal sem sodi tudi park Tivoli.«

Vedno več tudi človeških iztrebkov

In če je glede nepobranih pasjih iztrebkov najlažje žugati lastnikom psov, so parki vedno bolj onesnaženi tudi s človeškimi iztrebki. Tega se še kako dobro zaveda tudi sogovornik, ki omeni, da imajo slabe izkušnje z javnimi stranišči na obrobnih krajih Ljubljane. »Ne mislim hvaliti, ampak imamo vzorno urejena javna stranišča v središču prestolnice. Medtem ko se je na obrobju pokazalo, da je ogromno vandalizma nad prenosnimi kemičnimi stranišči, problem so tudi območja vrtičkarjev. S človeškimi iztrebki imajo težave tudi v parku na Kodeljevem (moščanski park), prav tako tudi v Šmartinskem parku,« je razložil Koželj in dodal, da prav v sklopu akcije pobiranja pasjih iztrebkov poberejo tudi človeškega, ko naletijo nanj. »Na zelenici, kjer smo pobrali iztrebke, nameščamo informativne zastavice s sporočilom lastnikom psov o pomembnosti pobiranja pasjih iztrebkov, naključnim sprehajalcem tudi podarimo razgradljive pasje vrečke. Ob zaključku akcije, 27. marca, bomo zastavice pobrali. Že zdaj pa s članicami in člani, teh je že več kot 300, za eno slovensko zeleno stranko, načrtujemo čistilne akcije po vsej Ljubljani,«