Novomeški občinski svetniki so na marčevski seji v prvem branju sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Novi trg, ki je v javni razgrnitvi do konca marca. Prostorski akt obravnava 6,6 hektarja veliko območje ob robu starega mestnega jedra in zajema območje visokošolskega središča, Športnorekreacijskega parka Loka, Kulturnega centra Janeza Trdine vključno s parkom ter območje porušene nekdanje občinske stavbe na Novem trgu 6, kjer so od leta 2016 makadamska parkirišča. Prav pri slednjih dveh pa se krešejo mnenja med občino in investitorjem na eni ter nekaterimi predstavniki civilne družbe, zlasti iz vrst Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine ter Društva Novo mesto, na drugi strani.
Društvo Novo mesto je tako te dni objavilo spletno peticijo za ohranitev edinega javnega mestnega parka, podpise zbirajo do 26. marca. »Preverjanje interesa med občani bi morala izvesti občina in ne neka civilna družba,« je prepričan predsednik društva Tomaž Golob. Po mnenju društva je edina prava rešitev ohranitev in obnova mestnega parka, ki je bil na tej lokaciji vse od 30. let prejšnjega stoletja. Zgoščevanje pozidave na račun zelenih parkovnih površin na tem mestu po mnenju društva ni upravičeno, stanovanjska namembnost stolpičev je neprimerna zaradi prometne obremenjenosti prostora, za nove poslovne prostore pa že v preteklosti ni bilo pravega zanimanja, so med drugim zapisali v obrazložitvi peticije.
»Gre za pomembno, dolgoročno odločitev«
Kot smo poročali, je na območju nekdanje občinske stavbe ter dela obstoječega parka pred kulturnim centrom predvidena gradnja dveh poslovno-stanovanjskih stolpičev. Investitor, litijsko podjetje Trgograd, ki je propadajočo stavbo z zemljiščem kupilo leta 2015 in jo kmalu zatem porušilo, je že lani v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izvedlo arhitekturi natečaj in izbralo najprimernejšo rešitev. Ta predvideva v pritličju poslovne prostore, v štirih nadstropjih in terasni etaži 70 do 80 stanovanj, v kleti pa garažno hišo.
»S peticijo želimo izvedeti, koliko se Novomeščani dejansko identificirajo s tem prostorom. Ko bomo končali zbiranje podpisov, bomo peticijo predali novomeški oblasti in jo pozvali, naj še enkrat razmisli o edinem mestnem parku, saj gre za pomembno in dolgoročno odločitev,« dodaja Golob.
Kot pravi, društvo aktivno spremlja dogajanje okrog Novega trga 6 že od leta 2006, ko je občina sprejela ureditveni načrt. Dve leti pozneje je društvo s pritožbo na okoljsko ministrstvo preprečilo načrt, ki je predvideval stavbo, višjo celo od Kapiteljskega griča. Stavba s pripadajočim zemljiščem je nato večkrat menjala lastnika, vmes jo je občina prodala, pa spet kupila. Marca lani je Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine na občino naslovilo protestno pismo zaradi načrtovane pozidave parka, jeseni leta 2020 pa pripravilo tudi okroglo mizo.
Župan: Ohranjamo večji del zelenih površin
Ob predstavitvi nagrajene rešitve, ki so jo izdelali v biroju Arhitekti Počivavšek Petranovič, d.o.o., je avgusta lani novomeški župan Gregor Macedoni dejal, da z izbrano rešitvijo »ohranjamo večji del zelenih površin in zelo zmanjšujemo največji obseg, ki ga je tu možno zgraditi. Projekt na eni strani krepi pomembno mestno ulico, na drugi pa prinaša kakovostne stanovanjske prostore in nov javni prostor, s tem ko se večji del mirujočega prometa umika v podzemlje.« Predsednik komisije Matija Bevk pa je ob predstavitvi nagrajene rešitve med drugim povedal, da je zunanja površina zasnovana kot »sodoben hibrid parka in trga, kjer se prepletajo tlakovane in zasajene površine in ki lahko postane nosilec dogajanja v nekem prostoru«, in da pri zunanji ureditvi ohranjajo veliko večino obstoječih dreves, predvidevajo nekaj novih ozelenitev, ureditev novih poti in večnamensko ploščad pred kulturnim centrom.
Toda v Društvu Novo mesto so prepričani, da bodo posamezni zeleni otoki »zgolj za okras brez funkcije parka«. Po Golobovem mnenju je sporno tudi dejstvo, da je zdaj investitor tisti, ki narekuje izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. »Taka pot priprave prostorskega akta sicer ni nezakonita, je pa prav gotovo zelo nenavadna in strokovno vprašljiva,« še dodaja Golob.
