Ko se je leta 2019 po osmih sezonah končala HBO-jeva paradna televizijska fantazijka, prirejena po knjižni seriji Pesem ledu in ognja, je več milijonov gledalcev iz razočaranja podpisalo peticijo, po kateri naj bi na novo posneli zadnjo sezono, vredno okroglih 90 milijonov dolarjev. Pri tem seveda ni šlo za to, da bi ljudje dejansko verjeli, da se bo to tudi zgodilo, pač pa za izliv nezadovoljstva nad videnim. Zmotil jih je konec, v katerem je razkačena Daenerys ogrevala zidove dubrovniškega Kraljevega pristanka, Jon, ki je odvrnil vojsko nemrtvih, se preganjal z divjakinjo, postal kralj onkraj zidu, vstal od mrtvih in (lj)ubil kraljico, pa je prestol nazadnje prepustil Branimirju. Fantu, ki je v prvi sezoni padel s stolpa. Del zagrizenih oboževalcev je bil zaradi tega prepričan, da so sklepna dejanja pustila nepopravljiv madež na seriji, ki je skozi leta prestavljala televizijske mejnike. Glede števila gledalcev, nagrad in zaslužkov.

»Ljudje poznajo konec, a ne pravega konca,« jih je post festum tolažil pisatelj George R. R. Martin, oče popkulturne uspešnice, ki je pri pisanju scenarija za TV-serijo sodeloval le do pete sezone, nato pa se je umaknil k dokončanju šeste in sedme knjige; zadnjih poglavij sage, ki se je začela daljnega leta 1996. A če je konec serije po eni strani pustil praznino predvsem v srcih navdušencev, so se odtlej pri televizijski mreži HBO ukvarjali s tem, kako zapolniti vrzel na sporedu in v denarnicah. Kako poustvariti fenomen, ki ga je v zadnji sezoni vsak teden na epizodo gledalo 44 milijonov gledalcev. Obseg izpada je namreč nazadnje razkrilo letošnje januarsko poročilo. V najpomembnejši starostni kategoriji med 18 in 49 leti se tako pri ponudniku TV-zabave soočajo z nič manj kot za polovico manjšo gledanostjo, skupno pa je od leta 2019 pred njihove zaslone prikovanih 38 odstotkov gledalcev manj. Nič čudnega torej, da HBO za letos na svoji premijski platformi HBO Max obljublja izide vseh večjih filmskih naslovov in razmišlja o ne treh ali štirih, temveč kar šestih serijah, umeščenih v svet Igre prestolov.

Od morskih odisejad do slumov Kraljevega pristanka

Šlo naj bi seveda za predzgodbe na podlagi pripovedi izpod Martinovega peresa. Najbližje televizijskemu življenju je tista z naslovom House of the Dragon, ki se bo zgodila 300 let pred dogodki v Igri prestolov, brskala pa bo po zgodovini družine Targaryen in zgodnjega obdobja Zahodnjega. Serija temelji na knjigi Ogenj in kri, načrtovanih je deset epizod, izid pa je postavljen v prihodnje leto. Morda bomo naposled izvedeli, zakaj so tisti z zmaji in svetlimi lasmi obsojeni na norost in neslavni konec. Šele na začetku svoje poti pa naj bi bili, sodeč po januarskem poročanju tujih medijev, še neimenovana animiranka za odrasle, kjer ne bodo varčevali s krvjo, temveč z denarjem za pregrešno drage učinke, in pa istoimenska adaptacija literarne serije Tales of Dunk & Egg. Martin je doslej v okviru zadnje spisal tri zgodbe, pri čemer gre za lahkotnejše pustolovščine tako po tonu kot širini pripovedi.

Med tistimi, ki so nam prišle na uho šele pred dnevi, pa ima največ potenciala serija z delovnim imenom 9 Voyages. Mornar Corlys Velaryon, ladja Morska kača, epske pustolovščine in – drznimo si ugibati – veliko žganja v podpalubju? Da, prosim. Jadro naj bi s pomočjo Martina za povrh dvignil Bruno Heller, znan po serijah Mentalist in Rim. Bo pa po drugi strani poskrbljeno tudi za tiste, ki jih pesti morska bolezen ali pa se jim zgolj toži po Kraljevem pristanku, saj naj bi se vrnili v Flea Bottom, slum pod železnim prestolom, kjer se bomo med strojarnami, pivnicami in javnimi hišami potikali s pankrtom Gendryjem. V zadnji od serij, ki naj bi bila ta hip še aktualna, pa tiči pripoved o kraljici bojevnici, po kateri je Arya Stark poimenovala volkuljo Nymerio.

Ni kaj, v prihodnje se nam obeta veliko zgodb iz sveta Igre prestolov, Martinov dojenček pa v primeru HBO vse bolj spominja na tisto, kar je za Disney postala Vojna zvezd – neizmeren vir navdiha in naročniških cekinov.