Marčevska izredna seja DZ se je začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši. Vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga je predsednika vlade vprašala, kako ocenjuje bilanco dela vlade v minulem letu in kateri so ključni projekti, ki jim bo namenjala pozornost v prihodnje. Janša je odgovoril, da je vlada kar 80 odstotkov časa in energije porabila za spopad z epidemijo, kljub temu pa je uspela obdržati tudi tempo glede izpolnjevanja koalicijskih zavez. »Naredili smo, koliko se je dalo. Žal pa prejšnje vlade niso izvedle ukrepov, katere nam je že leta 2017 naložila Evropska komisija, zlasti glede zdravstva in dolgotrajne oskrbe,« je opozoril Janša in kot prioritete izpostavil večjo odpornost zdravstvenega sistema, debirokratizacijo in decentralizacijo.
Na dodatno vprašanje Sluge, v katerem je premierja opozorila na njegovo neprimerno komunikacijo, tako glede samih ukrepov, kot glede pošiljanja sporočil v tujino, obračunavanje z STA in izkoriščanje kriznih razmer za politična obračunavanja z nasprotniki, in ga vprašala, ali namerava s takšnim načinom nadaljevati, pa se je premier odzval izjemno osorno. Poslanki je zabrusil, da ni problem način komuniciranja, ampak v tem, da je prejšnja vlada, v kateri je bil tudi SMC, »pred enim letom vrgla puške v koruzo in zapustila prazna skladišča«. Slugo je ob tem opozoril, da se mu zdi čudno, da ga takšne stvari sprašuje nekdo iz stranke, ki ima le 1-odstotno podporo, medtem ko ima on 30-krat višjo.
Janša: Vlada ni poštar
Poslanka LMŠ Tina Heferle je premierja vprašala zakaj se vlada vse do danes še ni seznanila z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca, in ga opozorila, da Slovenija zamuja, saj se je rok za imenovanje iztekel že 1. marca. Janša je v odgovoru sam postopek označil za »nenavadnega«, saj da Slovenijo v skladu z ustavo navzven predstavlja vlada, ne pa tožilski svet ali ministrstvo. Pri konkretnem primeru pa je vlada po njegovih besedah zgolj poštar, ne da bi imela kakršnokoli pravico odločanja.
»Postopek preverjamo. Dokler odgovori na formalna vprašanja ne bodo jasni, se vlada s tem ne bo seznanila. Zadevo bomo opravili, tako kot se spodobi, v skladu z ustavo in veljavnim zakonom, ki ga je pač treba upoštevati, dokler je tak, kot je,« je povedal Janša in kot možnost navedel tudi spremembo zakona o državnem tožilstvu. Ob tem je pojasnil, da trenutni zakon ne določa roka, do katerega bi se morala vlada seznaniti z izbiro in dodal, da Slovenija pri tem ne zamuja, saj da je postopek izbire delegiranih tožilcev doslej zaključilo le osem držav.
Spomnimo, da je pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič kot kandidata za dva delegirana tožilca evropskega javnega tožilstva na podlagi predloga državnotožilskega sveta predlagala specializirana tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler. Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi kandidatoma nasprotoval sam premier, in sicer zaradi starih postopkov, med drugim glede preiskovanja njegovega premoženja.
Zaostanek pri pokojninah bi lahko odpravili še letos
Na vprašanje vodje poslancev DeSUS Franca Jurše, kdaj lahko upokojenci pričakujejo uskladitev pokojnin, s katerim bi zmanjšali zaostanek, ki je nastal med zadnjo gospodarsko krizo, je Janša odgovoril, da je ta zaostanek mogoče nadoknaditi v naslednjih dveh letih; v kolikor bi se uresničile napovedi o gospodarski rasti, ki se gibljejo med štirimi in petimi odstotki, pa bi ga lahko odpravili še letos.
Juršo je zanimalo tudi, kako daleč je priprava predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Po premierjevih besedah je predlog zakona trenutno v usklajevanju, pred obravnavo na vladi pa bo še zagotovo dopolnjen. »Zakon o dolgotrajni oskrbi bo v DZ v vsakem primeru poslan pravočasno, da bo lahko uveljavljen s 1. januarjem prihodnje leto, kar je cilj vlade,« je še dejal Janša.
Težava cepiva Sputnik v njegovi dobavljivosti
Poslanec SNS Zmago Jelinčič pa je Janšo spraševal, kako daleč je slovenska vlada v dogovorih za dobavo ruskega cepiva Sputnik in ali bi lahko to cepivo proizvajali v Slovenija, denimo v Krki. Janša je odgovoril, da je Slovenija odvisna od mnenja Eme, ki opravlja redni pregled tega cepiva. Pot mimo mnenja Eme sicer obstaja, reden pregled bi po predpisanem postopku cepiva lahko opravila Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), kar pa bi po njegovi oceni trajalo mesece ali leta. Tako ni nobene teoretične možnosti, da bi JAZMP opravil pregled cepiva prej kot Ema, je pojasnil Janša.
Vsaka država se sicer lahko odloči, da cepivo uporabi ne glede na teste, pravila in postopke, ampak zaenkrat tega še ni storila nobena država, je še dejal. Glavni problem je, da cepiva Sputnik ni dovolj na voljo za dobavo, saj imajo tudi pri njem enake težave s proizvodnimi zmogljivostmi kot drugi proizvajalci. Na svetovnem trgu je po Janševih besedah naročenih 800 milijonov odmerkov tega cepiva, dobavljenega pa ga je bilo le 10 milijonov, je povedal.
Janša je ob tem dejal, da tudi če bi vzpostavili lastno proizvodnjo cepiva, to verjetno ne bi vplivalo na ustavljanje epidemije covida-19 v prvi polovici leta, kar je po njegovem ključno. Zato upa, da se bodo proizvodne kapacitete proizvajalcev cepiv, ki so bila že odobrena v EU ali pa še bodo, čim bolj krepile.
