Vloga železa v krvi je izredno pomembna. Slabokrvnost ali anemija pomeni zmanjšanje celotne količine eritrocitov, to je rdečih krvnih celic, v krvnem obtoku. Glavna naloga rdečih krvnih celic pa je prenos kisika po telesu. Med najpogostejšimi vzroki pomanjkanja železa pri odraslih so nezadostno uživanje železa s hrano, dolgotrajna izguba krvi, povečana potreba po železu v telesu, na primer med nosečnostjo, in nezmožnost pravilne absorpcije železa.
Najbolj pogosti simptomi
Utrujenost, slabo počutje in občutek izčrpanosti sodijo med najpogostejše simptome nizke ravni železa v krvi. Železo je potrebno za optimalno vrednost hemoglobina, ki je potreben za prenos kisika v krvnem obtoku. Nizka raven kisika v telesu pa poleg omenjenega povzroča tudi težave z dihanjem, na primer do zasoplosti ali zadihanosti pride že pri hoji po stopnicah ali ob drugih manjših naporih. S pomanjkanjem železa je povezana tudi bleda koža oziroma njen neizrazit ten. Hemoglobin je tisti, ki koži daje zdrav, rožnat videz. To lahko opazimo tudi v notranjosti ustnic in na spodnji očesni veki, prav tako je pomanjkanje železa vidno na dlesnih.
Na pomanjkanje tega pomembnega minerala v krvi opozarja tudi videz nohtov, ti postanejo lomljivi in krhki, pojavijo se vdolbinice. Zdravo rast nohtov onemogoča pomanjkanje kisika v krvi. Telo namreč deluje tako, da kisik najprej izkorišča za podporo življenjskih funkcij, in to vpliva tudi na slabšo rast las, zato je potrebna tudi zadostna količina železa za močnejše in bolj zdrave lase.
Prav tako je železo pomembno za pravilno delovanje žleze ščitnice, ki pomaga uravnavati telesno temperaturo. Če ščitnica ne deluje pravilno zaradi nizke ravni železa, ta povzroča intoleranco na mraz, pojavi se stalni občutek za mrzle noge in roke. Tudi sindrom nemirnih nog je povezan s pomanjkanjem železa, saj jih povzroča neučinkovita predelava železa v nekaterih možganskih celicah. Če pa do možganov ne pride zadostna količina kisika, pride do glavobola, ki dalje povzroča nezbranost in preprečuje sprostitev.
Pomen železa se omenja tudi pri čustvenem in duševnem zdravju, saj lahko pomanjkanje kisika v možganih povzroči razvoj psiholoških težav, kot so depresija, pomanjkanje pozornosti ali spremembe razpoloženja. Poleg naštetega se lahko stopnjuje precej drugih zdravstvenih težav in tudi stres lahko doživljamo težje, če smo slabokrvni.
Pomanjkanje železa v času nosečnosti
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je anemičnih okoli 40 odstotkov nosečnic, od tega polovica zaradi pomanjkanja železa, to pa lahko vpliva tudi na prezgodnji porod. Plod zaradi pomanjkanja železa raste počasneje, otrok pa se kasneje počasneje razvija, slabše mu lahko deluje še imunski sistem. Železo namreč podpira rast in razvoj ploda, zato je za žensko še posebno pomembno, da preveri raven železa v krvi, še preden zanosi, in da to spremlja tudi v času nosečnosti. Potrebe po železu se namreč v času nosečnosti še povečajo, vzrok je sinteza hemoglobina in drugih proteinov, ki vsebujejo železo. Sicer so potrebe po železu v prvem trimesečju nizke, ker ga telo ne izgublja več z menstruacijo, vendar potrebe v kasnejših mesecih hitro naraščajo. Volumen krvi noseče ženske se poveča za kar 40 odstotkov in potrebe po večji sintezi hemoglobina so tako večje. Če je ženska potrebovala pred nosečnostjo okoli 15 mg železa na dan, se ta poveča na 30 mg na dan. Najvišja potreba po železu je v zadnjem trimesečju.
Inštitut za varovanje zdravja RS priporoča dnevni vnos železa za odrasle ženske 10–15 mg, za moške pa 10 mg, v času nosečnosti pa naj bi ženska prejela 30 mg na dan, v obdobju dojenja pa 20 mg.
Vnos železa s hrano
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča kot spodnjo normalno vrednost koncentracije hemoglobina za moške 130 g/l in za ženske 120 g/l. Če je pri posamezniku znana koncentracija hemoglobina iz obdobja, ko je bil še zdrav, se jo vzame za njegovo normalno vrednost. Odklon od te vrednosti je pomembnejši kot odklon od priporočene referenčne vrednosti.
Telo železa ne more ustvarjati samo, zato je nujen zadosten vnos količine s hrano. Največ ga dobimo v polnozrnatih izdelkih, v pustem rdečem mesu, govedini, živalskih jetrih, špinači, ohrovtu in temno zeleni zelenjavi, leči in fižolu, v orehih in suhem sadju, soku rdeče pese in granatnega jabolka ter jajcih, ribah, v kuhani hobotnici in v ostrigah.
Zdravila, ki vsebujejo železo, je treba izbrati glede na stanje železa v krvi in glede na vsebnost tega minerala. Pripravke se mora jemati z vodo ali sokom. Za boljšo absorpcijo železa je pomembno zaužiti tudi veliko vitamina C, ki ga dobimo na primer v brokoliju, papriki, v raznih jagodah in peteršilju. Istočasno moramo omejiti uživanje kave, črnega čaja in mleka.