Poleg avtomobilske in številnih drugih je vse od izbruha pandemije novega koronavirusa izjemno na udaru tudi letalska industrija. Omejitev potovanj je prizemljila velik del ali vmes tudi celotne flote vseh večjih svetovnih letalskih družb, posledice pa se bodo čutile še zelo dolgo. Neodvisno od krize in manjšega števila letov pa je bil v tem času, in za po vrhu še eno leto pred tem, zaradi čisto drugih, varnostnih razlogov prizemljen prav točno določen tip letal, ki torej ne bi letel, četudi covida-19 ne bi bilo. Med 18. marcem 2019 (večina pa že nekaj dni prej) in 9. decembrom 2020 (večina pa še dlje) so imeli prepoved letenja vsi boeingi 737 MAX. Krivi sta bili dve tragediji, 29. oktobra 2018 indonezijske letalske družbe Lion Air in 10. marca 2019 etiopske Ethiopian Airlines, v katerih je pri strmoglavljenju omenjenih boeingov življenje skupno izgubilo 346 ljudi.
Po vseh obvezah, ki jih je moral Boeing v vmesnem času izpolniti, so se boeingi 737 torej začeli vračati v zrak, kljub temu pa se slabega vtisa ne bodo mogli kar tako znebiti. Tudi zato prihodnost tega letala, ki je v osnovi prvič poletel že davnega 9. aprila 1967, 737 MAX pa predstavlja njegovo četrto generacijo, še nikdar ni bila bolj negotova. Pa čeprav gre za letalo, ki je v več kot 50 letih podrlo številne rekorde in bilo sinonim za uspešnost. Še več – boeing 737 je dejansko najuspešnejše letalo vseh časov po številu dostavljenih primerkov svojim naročnikom, saj še vedno drži rekord po omenjenem kriteriju. Do letošnjega februarja, torej prejšnjega meseca, je bilo namreč takšnih 10.655, ga je pa vmes družina airbusov A320 prehitela po številu naročil.
Stroj za dobiček
Zgodba boeinga 737 se je sicer začela maja 1964, ko je raziskava pokazala potrebo po novem letalu za 50 do 60 potnikov, namenjenem letom do 1600 kilometrov. Prvi konceptni dizajn so nato predstavili že oktobra istega leta, odločitev za začetek razvoja, podprta s 150 milijoni dolarjev vložka, pa je padla februarja 1965. Še istega meseca je kot prva 21 letal naročila nemška Lufthansa, pri čemer so se z Boeingom še dogovorili, da bo zmogljivost letal 100 potnikov. Prvo letalo je bilo končano januarja 1967, krstni polet, na katerem je bilo 17 članov osebja tistih letalskih družb, ki so že naročile svoje 737, pa je sledil tri mesece kasneje. V rednem prometu, najprej torej pri Lufthansi, s čimer je 737 postalo prvo Boeingovo letalo, ki je najprej letelo pri evropski letalski družbi, pa je ta model od februarja 1968.
»V zgodnjih letih je bil 737 izjemno močno, zanesljivo letalo. Nekatere izmed njih so uporabljali celo za pristajanje in vzletanje na makadamskih stezah in na nekaterih manjših letališčih v severni Kanadi to še vedno počno. Posamezne evropske čarterske družbe so z njimi brez težav letele tudi po 18 ur na dan,« se je spominjal Graham Simons, letalski zgodovinar, ter dodal, da je bila velika prednost teh letal tudi, da niso potrebovala zunanjih stopnic za potnike, ampak so bile te na notranji strani vrat. »To je zmanjšalo čas, ki ga je letalo porabilo na letališču, z 90 na 40 minut. Prav tako jim je uspelo v posamezno vrsto spraviti po pet sedežev, konkurenca pa največ štiri. 737 je, skratka, hitro postal stroj za ustvarjanje dobička,« je še povedal Simons.
Štiri generacije, 13 različic
Prvo večjo prenovo je boeing 737 doživel s prihodom druge generacije leta 1984, ki so jo poimenovali classic in so jo izdelovali do leta 2000 – največji v seriji, 737-400, je sprejel do 188 potnikov. A z njo so prišle tudi prve težave. Leta 1991 je Unitedov let doživel nesrečo pri pristanku v Colorado Springsu, zaradi katere je umrlo 25 ljudi, leta 1994 pa je 737 družbe USAir strmoglavil pri Pittsburghu, kjer je življenje izgubilo 132 ljudi. »Dve resni nesreči v razmaku treh let sta zamajali ugled, a nista imeli takšnega vpliva kot nesreče MAX-a,« pravi Simons. No, med classicom in MAX-om je bila še tretja generacija, »next generation«, ki so jo začeli proizvajati leta 1997, zadnje pa so naročnikom dostavili še januarja lani. Med njimi so bili tudi tisti z oznako 737-900ER, ki lahko sprejmejo do 215 potnikov, tej generaciji pa pripada tudi 10.000. 737, ki so ga leta 2018 dostavili družbi Southwest; ta je tudi sicer izjemno tesno povezana s to vrsto letal – v svoji floti ima namreč izključno te, in sicer kar 732 primerkov.
Sicer se je skozi zgodovino iz originalnega 737 skupno v štirih generacijah razvilo 13 različic, ki so jih (poleg potniških) predelovali tudi v tovorne, korporativne in vojaške izvedenke. Ob tem so pri Boeingu že pred časom, ko je bila letalska industrija na vrhuncu, izračunali tako impresivne podatke, kot so, da je v povprečju v zraku v vsakem trenutku več kot 2000 boeingov 737, da eden od njih pristane ali vzleti vsaki dve sekundi, da so že do leta 2013 boeingi 737 preleteli razdaljo, ki bi bila enaka 640 povratnim potem do Sonca in nazaj…
