Pandemija je operna gledališča po svetu prisilila v zaprtje, hkrati pa jih prisilila v iskanje strategij, kako ohraniti stik z obiskovalci in skupaj počakati na čase, ko se bodo lahko spet vrnili v dvorane, umetniki pa na odre.
Prestižne produkcije
Prek različnih spletnih platform si je zdaj mogoče ogledati predstave, za katere bi sicer morali odšteti več sto evrov oziroma si jih v živo sploh ne bi mogli ogledati, kot so denimo produkcije iz najuglednejše opere na svetu, Metropolitanske opere v New Yorku (MET). Tam so se v teh časih še posebno potrudili za svoje občinstvo, saj so ponudili veliko različnih serij (Live in HD, Met Opera on Demand, Nightly Opera Streams, Met Stars Live in Concert…), kjer je mogoče gledati aktualne predstave pa tudi tiste izpred 14 let.
Tudi svetovno ugledna Dunajska državna opera, znana tudi mnogim slovenskim obiskovalcem, že od leta 2015 samostojno snema operne predstave, ki jih zdaj na ogled ponujajo prek spleta, pravi Mirjana M. Pintar s predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani. Od marca 2020 si je brezplačne operne in baletne predstave na daljavo ogledalo že več kot 200.000 gledalcev po vsem svetu. Če se bodo ukrepi sprostili, bodo izbrane operne predstave od maja znova brezplačno in v živo predvajali tudi s Trga Herberta von Karajana pred operno stavbo.
V Sloveniji z zamikom
V SNG Opera in balet Ljubljana so prek spleta ponudili komaj kakšno predstavo oziroma koncert, so pa ta hip v aktivnih pripravah na baletno premiero Dunajski večer, ki jo bodo uprizorili aprila, in operno premiero Samorog, ki jo bodo izvedli s Festivalom Ljubljana v okviru Slovenskih glasbenih dnevov. Nekoliko bolj ažurni se zdijo v Operi in baletu SNG Maribor. Prejšnjo soboto so prek Radia Ars in spletne strani ars.rtvslo.si premierno ponudili komično opero Hči polka, predstavo si je spletno še vedno mogoče ogledati. Ponujajo tudi uprizoritve iz prejšnjih sezon, brezplačno, nekatere pa so tudi plačljive. Alan Kavčič iz SNG Maribor pravi, da je zanimanja za brezplačne predstave veliko, odzivi gledalcev pa pohvalni.
Izkušnje ljubiteljev opere
Publicist, prevajalec in umetnostni kritik Vladimir Frantar je sicer obiskovalec opernih predstav po vsem svetu. Spremljanje predstav prek spleta mu ni ravno priraslo k srcu, gleda pa vse oddaje in koncerte resne glasbe na televizijskem kanalu Mezzo. Na televizijskih programih (Sat3, Arte, Mezzo) dogodke spremlja tudi novinar, bloger in redni obiskovalec kulturnih dogodkov Marjan Zlobec, sledi pa tudi predstavam po internetu. Salzburški festival je podaljšal možnost gledanja predstav, ki so jih posneli med festivalom, predvsem pa ga je navdušil youtube, »kamor so v zadnjem času naložili vrsto starejših opernih predstav in koncertov, ki so bili do zdaj nedostopni«. Tak je primer opere Otello s Carlosom Kleiberjem v milanski Scali, izbrskal je tri različne posnetke Berliozovega Requiema, tudi tistega iz Pariza, ko je dirigiral Leonard Bernstein, ali pa posnetke, kjer dirigira Herbert von Karajan. Pravi, da so bili včasih ti posnetki plačljivi, zdaj pa jih je mnogo zastonj, da bi spet pridobili občinstvo. Meni še, da so slovenski ansambli in ustanove zamudili te spletne priložnosti: »Marsikateri koncert bi lahko v tem času potekal v Cankarjevem domu, pač brez publike – zlasti zaradi sklenjenih pogodb, pa tudi zaradi kondicije samih ansamblov.«
»Glede opernih prenosov v živo, bodisi v Cineplexxu, live streamingi na facebooku, bodisi neposredni prenosi na ARS programu so z vidika aktivnega občinstva – da ne omenjam entuziastičnega ali celo fanatičnega občinstva –, pomembna dopolnitev in obogatitev operne ponudbe, zlasti za periferna in provincialna kulturna okolja, v katerih ljudje nimajo enostavnega dostopa do umetniških dosežkov na najvišji ravni, torej presežkov. To je priložnost, da se provincialna operna občinstva ne le bolje informirajo o opernih dogajanjih drugod, ampak na neki način tudi deprovincializirajo,« meni izr. prof. dr. Vlado Kotnik s Fakultete za humanistične študije na Univerzi na Primorskem, tudi avtor strokovne publikacije Antropologija opere. »Odkar so tovrstni prenosi – od prenosov iz Metropolitanske opere v kinodvoranah do live streamingov na facebooku –, jih intenzivno spremljam, torej že leta pred pandemijo. Ti prenosi v mojem primeru niso nadomestilo za redno obiskovanje bližnjih opernih hiš, ki so mi na dosegu, so pa dopolnilo in obogatitev.«
