Kako nastanejo umetnine SMC, lepo vidimo na nedavnem primeru zločina in kazni mariborskih dijakov, ki so nepremišljeno demonstrirali in razdražili našega vladarja. Njegova desna roka, minister Hojs, je urno napotil organe pregona v akcijo. In ko so na naslove gimnazijcev prišle položnice ter sodni pozivi, je ministrica iz SMC Kustečeva, kot varuhinja in zaščitnica šolajoče se mladine, podprla SDS-ovo kaznovanje. V kamere je izjavila, da mlade odrasle osebe morajo sprejeti odgovornost in da s procesom kaznovanja prejemajo iniciacijo ob vstopu v svet odraslih. Nekaj podobnega je izjavljal Stalin, ko so tega ali onega oporečnika pošiljali v gulag: »Mlad je še. Naj odleži 10 ali 15 let, to ga bo utrdilo.« Nekaj tednov za tem je sledil dramatičen preobrat, ki ga nihče ni pričakoval. Ministrica Kustečeva je po scenariju, ki ga je verjetno spisal kak Molièrov posnemovalec Jeretič, na seji DZ izjavila nekaj čudovito novega. V maniri prvovrstnega tartifa je zatrdila, kako je v resnici gimnazijce podprla in je njeno občudovanje uporniške drže bilo pristno, samo da ga ne ljudje ne mediji nismo razumeli (seveda, usoda umetnika je, da ga sodobniki največkrat ne razumejo). Pristavila je še, kako bo zdaj poskrbela, da gimnazijci ne bodo kaznovani.

Kmalu za tem smo pred kamerami imeli priliko občudovati strumnega poslanca SMC Rajića, ko je vlagal zakon o amnestiji neposlušne gimnazijske mladine. Videti je bilo, da se v tej vlogi dobro počuti. Samo še ogrinjalo kakega superheroja bi mu moralo vihrati z ramen, ko je ponosno razlagal v kamere, kako bodo izpeljali akcijo reševanja gimnazijcev. Poslanec se je razvnel in spregledal, da večina javnosti vidi v tem tragikomičen, klavrno odigran operetni prizor. Ni bilo jasno, ali res verjame, da mu lahko uspe nategniti gledalce te prozorne predstave, ali pa gre bolj za poskus laganja samemu sebi. Kako drugače opisati nekoga, ki je eden izmed stebrov represivne oblasti, pa se nenadoma odloči, da bo (kot taisti gradnik oblasti) iz oblastnega nasilja skušal kovati politični dobiček. Ob tem komedijantstvu – zaščitniški pozi pomoči žrtvam nasilja – se je težko odločiti med solzami smeha in grenkobo nasmeha.

Človek bi se najraje obrnil vstran… vendar je težava v tem, da je cena predstav samovšečnih in samooklicanih »umetnikov možnega« precej visoka. Izstavlja se vsak dan v čedalje brutalnejši obliki.

Dragan Matić, Srednje Gameljne