Radon, naravna danost našega bivalnega okolja

S takim podukom sem z zadovoljstvom sprejel v zadnjem obdobju objavljena priporočila o pomenu prezračevanja bivalnih ali delovnih prostorov. Posredovane napotke o koristnosti ukrepa bi bilo smiselno nadgraditi z ozaveščanjem državljanov v povezavi z vplivi iz okolja, ki jih stroka dobro pozna, pa že vrsto let nemo opazuje nastajanje škode na zdravju in premoženju državljanov. Priporočeno prezračevanje prostorov pripomore tudi k zmanjševanju vpliva plina radon, ki je naravna danost našega bivalnega okolja. Domnevam, da lahko vsebina tematike, ki jo bom predstavil bralcem, pripomore k ustvarjanju kritične mase, ki bo prisilila odgovorno stroko in javne uslužbence k preventivnemu ukrepanju.

S pojmom in pomenom radona sem se prvič seznanil kmalu po nesreči v JE Černobil, ko sem kot vodja gradbišča opravljal delo na lokaciji JE Krško. Iz vsebine zapisov v obliki feljtona z naslovom Radon časopisa Delo sem spoznal tudi škodljivost, ki jo lahko zaradi neznanja povzroča naravno sevanje v bivalnem okolju. Posledica novega vedenja je bila izvedba meritve v lastnem stanovanjskem objektu in ukrepanje po pridobljenih rezultatih. V letih, ki so minevala, sem ugotavljal, da stroka, ki bi morala predlagati rešitve za preprečevanje škodljivih vplivov, ne opravi svojega poslanstva in da bo problematika vplivanja naravnega sevanja na bivanjske ali delovne razmere v objektih še zelo vroča tema.

Včlanitev v EU je Sloveniji naložila sprejemanje in izvajanje ukrepov, ki omogočajo ustvarjanje takih razmer v delovnem okolju, da se zaradi preventive prepreči okvare zdravja in posledično kot kurativo nepotrebno družbeno škodo. Toda že ob oblikovanju sistema ocene tveganja zdravja delavcev pri izvajanju posamezne dejavnosti se je popolnoma zanemaril vpliv naravnega sevanja na zdravje zaposlenih. In to tistih, ki svoje delo izvajajo v prostorih v kletni ali pritlični etaži na izpostavljenih območjih prehajanja plina radon iz zemljine.

Zaradi podcenjevanja problema radona se je pod vplivom parole o nujnosti energetskih sanacij v cilju družbeno pomembnega finančnega prihranka energentov povzročalo nastajanje novih težav. Sanirani javni objekti so pogostoma postali nevarni za zdravje tistih, ki so prostore v tako spremenjenih stavbah uporabljali. Tako je nastal absurd, da se je z evropskimi finančnimi sredstvi pomagalo zdravju varne objekte spreminjati v nevarne. To je bil tudi razlog, da je Slovenija od evropskih institucij začela dobivati opozorila, kar so dejansko pravzaprav sporočila, da zelo neresno dojemamo težave, ki jih bomo kot družba trpeli sami. Škoda zaradi podcenjevanja vplivov plina radon je današnja resničnost in vpliva tudi na čakalne vrste v zdravstvu, večje posledice pa prinaša prihodnost skozi daljše časovno obdobje.

Program sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanje prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov, uredba o nacionalnem radonskem programu ter zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti so pravni akti, ki jih državljani vsebinsko ne poznajo in se njihovega pomena za lastno zdravje niti ne zavedajo. Razlog je na strani vseh tistih, ki bi morali s ciljem preprečevanja širše družbene škode skrbeti za ozaveščanje, pa svojega poslanstva ne opravljajo profesionalno. Njihova družbena neodgovornost, kot odraz javne neaktivnosti stroke, posledično neposredno vpliva na zdravje posameznika in posredno povzroča škodo nam vsem.

Dojemanje ukrepov s ciljem finančnih prihrankov porabe energije v objektih kaže na popolno odsotnost preventive kot elementa varnostne kulture pri tistih, ki so najodgovornejši za uresničevanje evropske standarde in pravne norme. Posledica podcenjevanja problema, ki ga nočemo začeti reševati, so zdravju škodljivi prostori bivanja po energetskih sanacijah ter tudi novogradnje in rekonstrukcije objektov na osnovi izdanih upravnih dovoljenj na tistih območjih, ki so že po sedanjih spoznanjih označena z rdečo barvo. Javno sprašujem, zakaj naš sistem dovoli in omogoča zavarovanje neodgovornosti?