Tretja sobota v mesecu marcu je rezervirana za dirko Milano-San Remo. Ali drugače povedano za prvo spomladansko klasiko oziroma tako imenovani spomenik. Skoraj tristo kilometrski dirki (299 km) se reče tudi La Classicissima oziroma »klasika vseh klasik«. Na sporedu je bila že 112. izvedba te dirke, ki so jo organizatorji prvič priredili leta 1907. To je dirka, na kateri je zaradi njene dolžine treba dirkati zelo pametno. »Všeč mi je, ker je kljub dolžini vse navadno odločeno v petnajstih minutah,« je pred dirko dejal branilec lanskoletne zmage Wout Van Aert (Jumbo-Visma). Tokratna izvedba je bila še bolj zanimiva, kot je napovedal Belgijec in tudi sotekmovalec Primoža Rogliča pri nizozemski ekipi, saj se je odločilni napad zgodil šest kilometrov pred ciljem, ko je glavnina razpadla. V boju za zmago je ostala zgolj še skupinica kolesarjev, med njimi tudi prvi favoriti tekme Van Aert, Mathieu vad der Poel in Julian Alaphilippe. Skupina kolesarjev je skupaj pripeljala v zadnji kilometer, a glavne tri favorite je v cilju presenetil Jasper Stuyven (TFS), ki si je malenkostno prednost privozil že pred ciljnim sprintom in tekmeci ga niso več mogli ujeti.

Pogumni ubežniki ujeti pred končnim bojem

Pred začetkom etape so bile vse oči uprte v troboj velike trojice (Van Aert, van der Poel in Alaphilippe), ki se je letos spopadla že na dirki Strade Bianchi. Kot je napovedal tudi Van Aert, je to posebna dirka, ki je odločena v enem trenutku. Kljub napovedim največjih favoritov, pa smo bili v začetku dirke priča močnemu begu osmerice kolesarjev, ki se je skozi čas redčila. Nabrali so si tudi več kot tri minute prednosti, a možnosti za končni uspeh niso imeli, saj jih je glavnina ujela pravočasno. V zaključek dirke so tako vsi najboljši kolesarji prišli strnjeni, odločilni napad pa se je zgodil šest kilometrov pred ciljem, ko se je na rahlem vzponu glavnina raztrgala. V boju za prestižno zmago je ostalo 11 kolesarjev, med njimi tudi vsi trije glavni favoriti. Najbolj dejaven med njimi je bil branilec lanske zmage, ki pa si ni mogel priboriti odločilne prednosti. Zaradi tega so kolesarji začeli taktizirati in iskati najboljše pozicije za ciljni sprint. Vse skupaj je odlično izkoristil Belgijec Stuyven, ki si ji za zadnji kilometer priboril nekaj metrov prednosti. Čeprav sta van der Poel in Van Aert v zaključku sprintala na vso moč, Belgijca nista mogla več prehiteti in Stuyven se je lahko razveselil najpomembnejše zmage v svoji karieri. »Vedel sem, da moram iti na vse ali nič. Če bi se spustil v zaključni sprint, bi verjetno končal nekje med petim in desetim mestom, a sedaj se veselim največje zmage v karieri. Ekipa me je enostavno postavila v odličen položaj in na koncu ni pomembno, ali zmagaš z minuto prednosti ali le centimetrom, jaz sem danes najbolj srečen,« je po zmagi razlagal veliki junak prvega spomenika sezone. Belgijec je za veliko slavje na koncu ugnal Caleba Ewana (LTS) in Van Aerta, ki sta bila drugi in tretji. Na četrtem mestu je končal najbolje plačani kolesar na svetu Peter Sagan (Bora-Hansgrohe), peti pa je bil van der Poel.

Najboljši Slovenec na dirki je bil Matej Mohorič, ki je končal na 11. mestu, kar je njegova tretja najboljša uvrstitev na prvi klasiki sezone. Lani je bil na tej dirki mesto boljši, pred dvema letoma pa je bil celo peti.