Pet let je od tega, ko je Evropska unija na vrhuncu migracijske krize s Turčijo sklenila poseben dogovor, s katerim ji je obljubila finančno pomoč za sirske begunce na turških tleh, v zameno, da jih zadrži na svojem ozemlju. Ta dogovor se zdaj izteka, o njegovi obnovitvi pa sta včeraj s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom kot del priprav na evropski vrh prihodnji teden razpravljala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel.

Poleg finančne pomoči je bilo v skladu z dogovorom Ankari zagotovljeno še poglabljanje carinske unije z EU in liberalizacija vizumov za njene državljane. Oboje je v letih, ko se je v Turčiji utrjeval avtokratski režim Erdogana, ostalo neizpolnjeno, liberalizacija vizumov denimo tudi zaradi turške nepripravljenosti, da spremeni protiteroristično zakonodajo. Po drugi strani je temeljni cilj pakta s stališča Evropske unije uspel – prihod migrantov čez Egejsko ožino na grške otoke je močno usahnil, pa čeprav je turška stran občasno odpiranje meje z Grčijo za begunce uporabljala za izsiljevanje Bruslja. Nazadnje se je to zgodilo pred dobrim letom dni, ko so v Ankari lažno sporočali, da je meja z Grčijo odprta, ljudje pa lahko prosto vstopijo v EU.

Sankcije niso več aktualne

Toda te napetosti, kot tudi turška kršitev ozemeljske suverenosti Cipra in Grčije z raziskovanjem morskega dna za nahajališča zemeljskega plina, so zdaj, ko je treba migracijski pakt obnoviti, potisnjene v ozadje. Čeprav Evropsko unijo skrbi odločitev turških oblasti, da prepovedo prokurdsko stranko HDP zaradi domnevnih vezi z militantneži (gre za tretjo največjo stranko v državi, ki je Erdoganu že dolga leta trn v peti), na ravni EU in Turčije prihaja do zbliževanja.

Še decembra so evropski voditelji zaradi kršitev ozemeljskih celovitosti Turčiji grozili s sankcijami proti odgovornim energetskega podjetja, ki je opravljalo raziskave, uvedbo širših gospodarskih sankcij proti svoji najdaljši kandidatki za članstvo v integraciji pa so prestavili na marčevski vrh. A takšno zaostrovanje zdaj ni več na dnevnem redu Unije. Potem ko sta Grčija in Turčija obnovili dialog o vzhodnem Sredozemlju, Evropa spet vse bolj stavi na diplomacijo, tudi turški zunanji minister Mehmet Cavusoglu priznava, da se obe strani zdaj bolj osredotočata na področja, pri katerih lahko sodelujeta.

Določanje nadaljnje poti

Von der Leynova in Michel sta se na videokonferenci z Erdoganom zavzela za dodatna deeskalacijska dejanja, ki naj bi omogočila oblikovanje pozitivne agende med EU in Turčijo. V Ankari medtem pred morebitno obnovitvijo migracijskega dogovora še vedno pričakujejo izpolnitev evropskih obljub za vizumsko liberalizacijo in poglabljanje carinske unije. O odnosih med Turčijo in EU bodo v ponedeljek na podlagi posebnega poročila, ki ga je pripravil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, razpravljali zunanji ministri Unije. V drugi polovici tedna bodo to storili še voditelji članic EU. V Erdoganovem kabinetu pričakujejo, da se bo na teh zasedanjih tlakovalo pot za konkretne odločitve.