Dejstvo je, da so v Sloveniji pokojnine nizke, saj Slovenija namenja precej nižji delež bruto domačega proizvoda za pokojnine kot primerljive države v EU.

Politične stranke se deklarativno zavzemajo za dostojne pokojnine in dostojno starost, ki si jo zaslužijo ljudje, ki so vse življenje delali. Pri tem dlje od deklarativnosti praviloma ne pridejo, če pa že, potem z raznimi »horuk« akcijami. Tako je pred nekaj leti SAB »scoprala« predlog o izredni uskladitvi pokojnin v nominalnem znesku in ne v odstotku, kot to določa pokojninski zakon. K sreči v svoji nameri niso uspeli. Sedaj Levica želi dvigniti najnižje pokojnine v nasprotju s temeljnimi načeli našega pokojninskega sistema. Pa Levici ne gre očitati, da se ne zavzema, vsaj posredno, tudi za bodoče upokojence, ko si prizadeva v državnem zboru za dvig minimalnih plač. To je korak v pravo smer. Če želimo doseči dostojno življenje bodočih upokojencev, potem jim moramo zagotoviti dostojne plače v času, ko delajo. Je pa dejstvo, da pri sedanjem pokojninskem sistemu lahko zagotovimo bodočim upokojencem dostojno starost le tako, da bo minimalna neto plača med 1000 in 1100 evri neto ali pa da bi se zakonsko dvignil odmerni odstotek na tolikšno raven, da bi tisti z najnižjimi pokojninami imeli toliko, da ne bi bili pod pragom revščine. Pri odmernem odstotku 63,5 odstotka je to možno le tako, da se minimalna plača giblje v okviru, ki sem ga navedel.

Pokojninski sistem v Sloveniji funkcionira na zavarovalniškem principu, tako da je višina pokojnine odvisna od višine vplačil v to in od dobe, koliko časa se v pokojninsko blagajno vplačuje. Naš pokojninski sistem seveda temelji tudi na solidarnosti. Ta se izkazuje tudi tako, da najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo letos ne more biti nižja od 581 evrov. Zato predlog Levice o načinu dviga najnižjih pokojnin ruši sam pokojninski sistem in ustvarja nevzdržnost pokojninske blagajne. Pokojnina mora biti odmerjena v skladu z višino vplačil in dobo vplačil v pokojninsko blagajno. Če je tako izračunana pokojnina nižja od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, mora država vstopiti v reševanje socialnega položaja upokojencev s socialnimi transferji. Pri tem pa je lahko država do socialno ogroženih upokojencev bolj prijazna, kot je sedaj. Državni zbor bi lahko v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vgradil določilo, da je zavod za pokojninsko zavarovanje dolžan, da po službeni dolžnosti obvesti pristojni center za socialno delo za vsakega upokojenca, ki ima pokojnino odmerjeno v višini, ki mu daje pravico do varstvenega dodatka. Take, socialno ogrožene upokojence bi morali centri za socialno delo prednostno obravnavati in o njih odločiti v čim krajšem možnem času.

Torej, dragi poslanci, v skrbi za upokojence ne ogrožajte pokojninske blagajne, kajti če ta ne bo temeljila na višini vplačil in na dobi vplačevanja vanjo, potem med mlajšimi ne bo interesa, da bi še vplačevali prispevke v pokojninski sistem, in se bo ta prej ali slej zrušil. Poskrbite, da bo z zakonom o višini minimalne plače zagotovljena dostojna starost vsem kategorijam upokojencev, tudi tistim z najnižjimi plačami. Poskrbite, da država s socialnimi transferji pomaga socialno najbolj ogroženim upokojencem in da pri tem iz sistema socialnega varstva ne izpusti nobenega. To je prava pot, ne pa »horuk« akcije, ki so morda prijazne do volilcev in njihovih glasov.

Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi