Tako pa je jasno vsakemu, ki količkaj spremlja politično delovanje in javne nastope Počivalška ter njegov uporabljani besednjak, da pisma ni napisal on sam in da torej ne izvira iz njegovih prepričanj. Za tako ugotovitev ni treba biti strokovnjak za računalniško analizo besedil in ugotavljanje njihovega avtorja.

Kot za presojo večine politikov tudi za Počivalška velja stara modrost »ne poslušajte jih, kaj govorijo (pišejo), ampak glejte, kaj delajo«. Dejanj na nepravi strani ločnice med dobrim in slabim pa se je pri Počivalšku nabralo veliko število. Naštejmo le nekatera:

– Sodeloval je pri sabotiranju Šarčeve vlade in namesto odločitve za predčasne volitve kot edino smiselne možnosti v tedanji politični blokadi naredil 180-stopinjski obrat in sklenil nelegitimno zavezništvo z Janšo.

– Tako je prelomil predvolilno obljubo SMC »Ne z Janšo!«. Ta zaveza seveda ni bila usmerjena proti Janši osebno, kot se večkrat prikazuje, ampak proti janšizmu, slovenskemu avtohtonemu sevu avtoritarizma in nedemokracije.

– Med pandemijo je bil ob »reševanju življenj« v jedru nabav neustrezne in drage zaščitne opreme, ki so jih organizirala neizkušena prijateljska podjetja.

– Med pandemijo je izsilil nabavo dokazano neustreznih in predragih respiratorjev.

– Kot gospodarski minister in nekdanji hotelir je izdal svojo stroko, ki zaradi pandemije beleži tisoče brezposelnih in na stotine (trajno) zaprtih lokalov. Ni jih obvestil o tem, da si lahko izboljšajo možnosti poslovnega preživetja z dogovori s podjetji za pripravo obrokov za njihove delavce, da torej delujejo kot podjetniške menze.

– Med afero »Prleški sendviči« je prekršil odlok lastne vlade, ki dovoljuje izjemo od prepovedi zbiranja za potrebe opravljanja vladnih nalog. V skladu s to izjemo je obiskal obrtno zbornico v Ormožu, srečanje s strankarskimi somišljeniki v gostilni v Prlekiji pa ni bilo pokrito s to izjemo.

– Alibično je predstavljal vlogo SMC v vladi kot liberalni korektor radikalnosti Janše in SDS. Končno farso je ta argument dosegel z nemotenim lomastenjem vlade tudi po SMC-jevih domenah – neimenovanje tožilcev in krotenje STA z odtegnitvijo zakonsko predpisanih sredstev za delovanje.

– Molči, ko hoče Janša kadrirati v stranki SMC z zamenjavo njemu nevšečnih Zorčiča in Slugove.

– Mirno je gledal, kako Janša osebnostno in strokovno lomi hrbtenico ministricama iz kvote SMC, Kozlovičevi in Kustečevi.

– Z davkoplačevalskim denarjem gradi svoj fevd, Slovenski turistični holding, kamor se bo umaknil po koncu politične »kariere«.

– Sodeloval ali molčal je ob pripravi katastrofalnega vladnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ni v skladu niti z zahtevami in predpostavkami Bruslja niti z domačimi potrebami kvalitetnega razvoja. Namesto zelenih in digitalnih vsebin se »načrt« vrti pretežno okoli betona.

– Kot gospodarski minister se sploh ni oglasil ob SDS-ovem prevzemu Telekoma.

– Izraža zadovoljstvo nad tem, tako kot stranka DeSUS, kako Janševa vlada izpolnjuje koalicijsko potrjen program stranke SMC, pri tem pa gleda stran pri vseh rabotah Janše in njegove stranke. Nekaj podobnega, kot bi manjši zavezniki opravičevali svojo podporo diktatorju s tem, da so v njegovi vladi izvedli svoj program gradnje avtocest in ljudskih avtomobilov, pri čemer bi si pa zatiskali oči pred vsemi drugimi uničujočimi dogajanji v politiki in družbi.

Ne, Počivalšek ni slovenski Mandela. Je verolomen in oportunističen politik, ki brez vsakršne etike skrbi le za svoje koristi. Je ključen podpornik politike, ki jo je filozof in kantavtor Jani Kovačič označil za »državni udar v zavetju covida-19«. Z drugimi besedami, Počivalšek je omogočil nelegitimen Janšev naskok na oblast in še vedno omogoča drvenje Slovenije v drugo republiko. Je glavni pomočnik pri vrtenju vijaka garote, ki davi slovensko demokracijo in ji drobi hrbtenico.

In na teh temeljih Počivalšek gradi revitalizacijo stranke SMC, ki jo skuša potegniti s smetišča zgodovine, kamor jo je pahnil prav on, s spremembo imena ter s pritegnitvijo novih in starih obrazov, ki naj bi zagotovili nov oplesk preko diskreditirane in kompromitirane vsebine ter njenih strankarskih nosilcev.

Dr. Peter Tancig, Ljubljana Črnuče