Googlova in Applova spletna trgovina imata za seboj izredno uspešno leto. Po podatkih raziskovalnega podjetja Sensor Tower so svetovni uporabniki lani za aplikacije na mobilnikih odšteli okoli 93 milijard evrov oziroma za kar 30 odstotkov več kot leta 2019. Veliko večino zneska so ustvarili uporabniki Applove trgovine app store. V njej so zapravili okoli 60 milijard evrov, medtem ko so uporabniki Googlove spletne trgovine play zapravili skoraj dvakrat manj oziroma 32 milijard evrov. Apple in Google sta od prodaje tujih storitev v svojih spletnih trgovinah zaslužila okoli 18,2 milijarde evrov oziroma 9,7 milijarde evrov.

Posel torej cveti. Tudi po zaslugi tega, da imata obe spletni trgovini monopol – vsaka na svoji platformi. Applov monopol je trši, saj podjetje niti ne omogoča prenašanja aplikacij iz drugih spletnih trgovin. Ne, ker bi bilo to nemogoče. Takšne spletne »trgovine« obstajajo, a je treba sprva proti pravilom uporabe Applovih naprav zaobiti Applovo zaščito pred nalaganjem aplikacij, ki ne prihajajo iz njihove spletne trgovine. Googlov monopol je nekoliko boj sproščen, saj operacijski sistem android omogoča nalaganje drugih spletnih trgovin. Omogoča tudi nalaganje aplikacij neposredno s spletnih strani. Kljub temu Googlova spletna trgovina, tudi zaradi tesne povezanosti z uporabniškim računom za Googlove storitve, vključno z gmailom in samim uporabniškim računom za android, uživa v veliki večini pogače trga aplikacij na androidu. Čeprav je monopolistični značaj obeh spletnih trgovin jasen že od samega začetka, se v več kot desetletju na tem področju ni zgodilo mnogo, a se to počasi spreminja. Konec lanskega leta so vsaj tri ameriške zvezne države vzele pod drobnogled Googlovo politiko obdavčevanja poslovanja v njihovi trgovini play. Evropska unija in Velika Britanija pa sta vzeli pod drobnogled Applovo trgovino app store. Poleg tega se je z obema podjetjema konec lanskega leta v pravno bitko spustil igričarski velikan Epic games, ki (med drugim) stoji za videoigro Fortnite.

Do prvega milijona le še 15-odstotni davek

Eno od jabolk spora je visok, kar 30-odstotni davek, ki ga Google in Apple zaračunata za vse transakcije prek svojih spletnih trgovin. Davka na vse transakcije podjetij sicer ne zaračunavata vsem podjetjem. Naročnine na netflix, spotify in še nekaj drugih storitev je izvzetih zaradi posebnega položaja podjetij (Apple in Google ne moreta brez njih). Ob povečanem pritisku na Apple in Google pa sta se podjetji v zadnjih mesecih očitno odločili narediti majhen korak nazaj. Konec lanskega leta je Apple napovedal, da bo odslej vsem proizvajalcem aplikacij zaračunaval zgolj še 15-odstotni davek na transakcije, dokler proizvajalec ne doseže prvega milijona dolarjev prilivov od prodaje. Ko bo mejnik presežen, se bo davek vrnil na 30 odstotkov, podjetje pa bo moralo za nazaj poravnati tudi razliko do polnega davka. Ta teden je Google najavil podobno, a še nekoliko ugodnejšo politiko. Google prav tako namerava davek spustiti na 15 odstotkov do meje milijona dolarjev. Bodo pa podjetja po presegu meje oproščena plačila preostanka davka za nazaj.

Sprememba obdavčitve bo zagotovo pomagala manjšim proizvajalcem, kritiki pa opozarjajo, da bo imela zelo majhen vpliv na končne prilive Appla in Googla, ki veliko večino davčnih prihodkov tako in tako pobereta od podjetij z večmilijardnim prometom. Mnogi so prepričani, da gre predvsem za poskus dobrikanja pred prihajajočimi postopki v ZDA, EU in VB.