Ne glede na to, da večini slovenskih prebivalcev v vsakem trenutku iz pipe priteče kakovostna pitna voda, ne moremo prezreti številnih strokovnih člankov v medijih, ki se nanašajo na probleme pri oskrbi s pitno vodo, na onesnaževanje vodnih teles, ki ga povzroča človek, in nenazadnje na poplave in suše, ki nas pestijo zaradi vse bolj očitnih podnebnih sprememb. Zdi se, kot da nas bo kmalu dohitel kak velik hurikan, posledic katerega si niti v sanjah ne znamo predstavljati. Izkoriščanje in slabo varovanje vodnih virov ter sočasne podnebne spremembe so dejstva, ki jih ne moremo in ne smemo spregledati.
Ukrepe, s katerimi želimo negativne posledice vplivov na okolje in naravo kar se da omiliti, bi morali soustvarjati skupaj. Strokovnjaki, nevladne organizacije, civilna društva ter državni in lokalni organi bi morali skupaj graditi strategije, že sprejete in implementirane rešitve pa po zaključku projektov objektivno oceniti, da bi se lahko učili tudi na lastnih napakah, s ciljem, da jih v prihodnje ne bi ponavljali.
Zaščitniki ali uničevalci narave
Tako z modrostjo, ki presega politične delitve, ravnajo v razvitih družbah, kjer rešujejo izzive za isto mizo kot enakovredni partnerji. Na koncu bomo zmagovalci vsi ali pa nihče in v zgodovino zapisani kot zaščitniki ali uničevalci narave. Siti smo hitrih in neargumentiranih sprememb pri upravljanju voda in razočarani. Želimo sodelovati in biti soodgovorni. Slovenija in slovenske vode so naše in dokler vode ne bomo cenili, je tudi ne bomo znali obvarovati pred kapitalom, katerega glavni namen ni varovanje vode, temveč njeno izkoriščanje.
Nevladne organizacije (NVO) smo kljub konstruktivnemu in strokovnemu pristopu k okoljski problematiki, ohranjanju narave in zaščiti slovenskih voda žal prepoznane kot zaviralke razvoja in celo paraziti, ki se napajajo iz državnega proračuna. V Slovenskem društvu za zaščito voda delujemo strokovnjaki, ki za svoje prostovoljno delo ne pridobimo niti evra, zato tako posploševanje, da država finančno podpira vse NVO-je, odločno zavračamo. Društvo s povezovanjem strokovnjakov in organiziranjem posvetov ter mednarodnih simpozijev jasno in transparentno opozarja na nepravilnosti pri upravljanju voda ter odločevalcem predlaga boljše in učinkovitejše alternativne rešitve. Da se vrednost in prepoznavnost pomena vode v slovenskem prostoru povečujeta, v društvu opažamo na več nivojih – preko povečanega števila prijav občanov iz vse Slovenije, ki opozarjajo na nepravilnosti pri upravljanju voda, pripravljenosti strokovnjakov sodelovati na vse več strokovnih posvetih in tudi večanja števila članov v društvu. Slovenski državljani se počasi prebujajo, vendar še vedno ne v taki meri, da bi tudi naša ministrstva pomen tega sodelovanja prepoznala kot nekaj zaželenega in koristnega.
Ker sem poleg svojega profesionalnega dela tudi mama treh otrok, se čutim še dodatno odgovorna za delo, ki ga opravljam. Dragi naši otroci in mladostniki, ne le da smo vam ukradli prihodnost, kot je dejala mlada okoljska aktivistka Greta Thunberg, počasi in tiho vas ubijamo z lepimi besedami, da smo poskrbeli za vse. Prepričujemo vas, da smo pozorni na podnebne spremembe in da za vas gradimo lepo in obetavno prihodnost. Resnica je žal drugačna. Vodo, ki je naše največje in edino bogastvo, počasi in zanesljivo zastrupljamo. Ni skrbi, da bi naši vodnjaki presahnili, saj so mnogi že suhi, drugi pa zastrupljeni s kemičnimi snovmi, ki so do virov pitne vode prišle zaradi malomarnega in neodgovornega ravnanja industrijskih obratov ali posameznikov, neustreznega odlaganja materialov in drugih posledic delovanja človeka. Celo v vodah Antarktike in Himalaje so že zaznali snovi antropogenega izvora. Če je nekaj očem nevidno, to še ne pomeni, da ne obstaja, in velikokrat je ravno voda tista, ki pokaže, da na njenem prispevnem območju obstajajo viri, ki povzročajo njeno onesnaženost.
Sprememba zakona umika še zadnje varovalke
Žal se vpliv na zdravje ljudi in druge organizme, s katerimi sobivamo, pokaže šele s časovnim zamikom. Veliko vodnih virov za oskrbo s pitno vodo je že bilo treba opustiti ali pa tehnološko nadgraditi z dragimi napravami za pripravo pitne vode. Za nameček želijo zdaj pri nas predlagatelji novele iz zakona o vodi umakniti še tiste zadnje varovalke, navedene v 69. členu, ki so doslej dosledno prepovedovale gradnjo objektov in naprav, v katerih se uporabljajo nevarne snovi, ter gradnjo odlagališč na vodovarstvenih območjih.
Minister za okolje in prostor bo zdaj lahko v posebnem aktu dovolil gradnjo teh objektov, kar je nedopustno. Ker so se nesreče že in se bodo še dogajale, je treba že vnaprej preprečevati neprimerna in neodgovorna ravnanja, ki jih na vodovarstvenih območjih s svojo dejavnostjo človek hitro in zlahka zagreši, še posebej pa predvideti, da so ta izjemno ranljiva, in to ne le ob naravnih nesrečah, pač pa tudi v primeru morebitne gospodarske krize oziroma ob prekinitvi obratovanja industrijskega obrata.
Ob takšnih dogodkih je misel na naravo in zaščito vode vedno na zadnjem mestu. Kapital rešuje le samega sebe, posledice pa v celoti na svojih ramenih nosi lokalno prebivalstvo, vključno z velikimi stroški in predvsem s trajno onesnaženimi vodnimi viri. Zato bi namesto spremembe 69. člena, ki bo ravno na svetovni dan voda v fazi sprejemanja v Državnem zboru RS, prej pričakovali umeščanje dodatnih varovalk za zaščito vodnih virov v Sloveniji. Trenutno smo vsi skupaj na zelo tankem ledu.
Vsi bi morali imeti isti in skupen cilj, to je ohranitev narave takšne, kot je, in to v čim večji možni meri. Zato se moramo že danes med seboj povezovati, se poslušati in sprejemati take kompromise, ki bodo kar najmanj škodovali naravi in okolju, kar bo tudi največja naložba za prihodnost naše države.
Slovenijo vidim kot zeleno deželo z ohranjeno naravno dediščino, ki je sočasno gospodarsko in komunikacijsko razvita. Ohranjena narava z biotsko raznovrstnostjo, proste reke, bogati gozdovi in zaščiteni vodni viri so kapital, ki ga ne more ustvariti niti najbolj bogata država na svetu, saj so enostavno neprecenljivi. Skrajni čas je, da naravo začnemo ceniti, kot ji pritiče, in naša dolžnost je, da jo vsi skupaj tudi ščitimo.
Dr. MARJETKA LEVSTEK, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda