Tudi zaradi velikega števila smo izpustili novovalovske bende in pankerje, ki so na sceno prišli kasneje, v začetku ali ob koncu osemdesetih let. Je pa tokratni spisek lahko tudi v pomoč tistim, ki v zadnjem času v pank gibanje mešajo vse mogoče glasbenike.
Pankrti, Ljubljana
Kodeljevski rokerji so prvič nastopili že leta 1977 na gimnaziji v Mostah, kar slovensko muziko tistega časa uvršča neposredno ob bok zahodni pankerski sceni. Leta 1977 se je namreč pank v Veliki Britaniji in ZDA rodil z nekaterimi velikimi in malimi ploščami. Je pa res, da je bila klubska scena na zahodu morda kako leto starejša. Pankrti v postavi Peter Lovšin, Boris Kramberger, Dušan Žiberna, Mitja Prijatelj in Slavc Colnarič ter s pridruženim tekstopiscem Gregorjem Tomcem so več prahu kot s koncertom dvignili z malo ploščo Lublana je bulana/Lepi in prazni ter seveda z albumom Dolgcajt, ki je izšel 8. februarja 1980, ko je kot producent sodeloval Igor Vidmar. Pankrti so uradno igrali od leta 1977 do leta 1987, a so se v različnih zasedbah udeleževali nekaterih pomembnih prireditev tudi kasneje. Njihove najpomembnejše skladbe so Totalna revolucija, Metka, Sedemnajst, Gospodar, Jest sm na liniji, Za železno zaveso, Osmi dan, Adijo Ljubljana… Pankrti so veljali za angažiran, uporniški in političen bend (že takrat jih je kritiziral Dimitrij Rupel), a je treba priznati, da so zaradi udarnih in zelo melodičnih komadov znali dvigniti na noge tudi manj zahtevne množice.
Grupa 92, Ljubljana
Skupina najprej brezkompromisnih pankerjev, ki so se skozi leta delovanja razvili v čvrst novovalovski bend s poudarjeno melodičnimi klaviaturami. Izdali so izvrstno malo ploščo s komadom Od šestih do dveh (1980), za slovensko-hrvaško kompilacijo Novi punk val pa so posneli še dve skladbi. Skupina je razpadla okoli leta 1983, potem ko so člani skupine morali na služenje vojaškega roka. Grupa 92 (Aljoša Zupančič, Marko Banič, Matej Sršen, Brane Plemenitaš, Bojan Oset) je leta 1980 nastopila v oddaji Kulturne diagonale na TV Slovenija, ki so jo prepovedali.
Buldogi, Ljubljana
V oddaji Kulturne diagonale iz leta 1980 so imeli svoj nastop ob Grupi 92 in Berlinskem zidu tudi Buldogi, še ena pankovska skupina, ki je v glavnem prihajala s Kodeljevega. Rosno mladi fantje so se na vinilu prvič pojavili leta 1980, na kompilaciji Novi punk val s skladbo To ni balet, dve leti kasneje pa so na plošči Lepo je… predstavili še tri komade. Pri Buldogih, ki so razpadli leta 1982, so peli in igrali Robert Vrtovšek, Damjan Zorc, Aleš Černivec, Rok Zupan, Janez Fifolt, Blaž Grm… So pa Buldogi eni tistih, ki nastopajo tudi na stara leta.
Berlinski zid Ljubljana
Tretja skupina, ki so jo v tistih časih prepovedali, je bila Berlinski zid, ki je na prvi slovensko-hrvaški kompilaciji leta 1980 zaigrala skladbi Po cestah mesta in Možgani na asfaltu. Skupina, ki je imela na meniju tudi tiste čase priljubljen komad Revolucija 2000, je nastala leta 1978 in po delčkih razpadla leta 1981, potem ko so nekatere člane skupine zaprli. V skupini sta bila dva pevca, Marjan Zver in Brane Bitenc, ki je potem odšel k še eni zanimivi skupini: Otroci socializma. Bas je igral Matjaž Osvald, klaviature Sašo Solarovič, na bobnih je bil Slavko Kamenić.
Lublanski psi, Ljubljana
Eden najbolj zanimivih slovenskih pank ansamblov je izhajal iz Šiške, svoje prve skladbe pa so izdali na legendarni slovenski pankovski kompilaciji Lepo je…, ki je izšla leta 1982, ko so bili Lublanski psi že rahlo v zatonu. Besedila za skladbe je pisal Milan Košir, ki je veljal za enega najboljših pankovskih pesnikov, pel je Mario Šelih, igrali pa so Ivan Bekčić, Milan Košir, Miran Potočki in Matjaž Gantar. Lublanski psi so imeli bolj uporniška kot politična besedila, njihova kariera pa se je bolj ali manj končala potem, ko so začeli člane benda zapirati.
Kuzle, Idrija
Idrijska pankovska scena je veljala za eno najbolj zanimivih v bivši državi. Kuzle, pri katerih so v začetku peli in igrali Bojan Lapanja, Dare Kaurič, Dušan Moravec in Iztok Turk, so bile bolj pankovske in brezkompromisne, skupina Šund, ki je prav tako prihajala s tistega območja, pa se je lotevala modernejših in bolj plesnih, a še vedno udarnih ritmov. Za Kuzlami, ki so igrale od leta 1978 do leta 1980, je ostalo le prgišče komadov, še najbolj jasno jih lahko slišite na kompilaciji Lepo je…, in sicer: Smej se, Ustan idiot! in zimzeleno Vahid, Vahid. Zaigrali so tudi šaljivo kitarsko priredbo mladinske himne Lepo je v naši domovini biti mlad.
Šund, Idrija
Idrijski uporniško-plesni pankerji so bili v primerjavi s svojimi someščani manj spretni v obvladovanju inštrumentov, a zato toliko bolj natančni pri besedilih. Njihova največja uspešnica je bila skladba Gadavič, ki je govorila o policijskem nasilju. Bili so tudi med tistimi, ki so nastopili na legendarnem koncertu Novi rock 1981 v Križankah. Na kompilaciji Lepo je… so imeli poleg omenjene še tri skladbe: Bil, Komisija za šund, Dvign roko. V skupini so nastopali Robi Pajer, vokal, Boris Čibej, kitara, Vojc Česnik, bobni, in Zlate Klemenčič, bas kitara.
Indust bag, Metlika
Belokranjska pankovska skupina je preigravala čvrste rokovske ritme in prepevala bolj mladostno uporniške kot politične komade. Sloveli so po ostrih, a spevnih refrenih, ki se jih ne bi sramovali niti komercialnejši rokerski zvezdniki. Za neminljivo kompilacijo Lepo je… so prispevali štiri skladbe: 100 dB, Ti si stroj, Naš sosed in Mestna senca. Skupina še vedno včasih zavije na odre, v tistih časih pa so prepevali in snemali v postavi Andrej Pečarič, Goran Jarnevič, Bojan Vraničar, Srečko Kočevar in Tonček Šturm.
Via ofenziva, Ljubljana
Esad Babačić - Car in ekipa so igrali za tiste čase malce manj udarno muziko. Bližje kot zvoku The Clash ali Sex Pistols so bili Joy Division, pa tudi Gang of Four ali Killing Joke. Jasno, v prvi vrsti so bila Esadova besedila, ki so na eni strani sicer uporniška in politična, po drugi strani pa celo bolj socialna in lirična. Čeprav so imeli daljšo zgodovino, so na prvem nosilcu zvoka leta 1983 nastopili v postavi Esad Babačić, Zoran Železnik, Robert Fritsch in Toni Šemerl (bas kitara). Njihova največja uspešnica je skladba Proleter.
Otroci socializma, Ljubljana
Ko je pevec in pesnik Brane Bitenc odšel iz skupine Berlinski zid, je pomagal ustanoviti skupino Otroci socializma (1981–1983 in 1884–1986), v kateri so bili v prvi postavi še Andrej Štritof, Iztok Turk, Dare Bolha in Roman Dečman. Močna Bitenčeva besedila in čvrst ritem z basom ter bobni je bil recept skupine, ki je prvi album izdala leta 1982. Med osmimi skladbami je nekaj ponarodelih: Rio, Vse je v moji glavi, Pejt ga pogledat, Pesem št. 3, Zamenite mi glavo in do Zveze komunistov kritična 700 usnjenih torbic.
