Zato opozarja, da vselej, ko ljudje izgubijo osnovo za preživetje, to vodi v nasilje in konflikte. Kot vojak pogosto tega sprva ni prepoznal. Tako tudi v Afganistanu, kjer so se dolgo bojevali s talibani, a je šlo v neki vasi tudi za huda nasprotja med prebivalci samimi. Šele ko so porazili talibane, se je izkazalo, da je bil problem v pomanjkanju vode in njeni pravični razdelitvi ter v sporu glede tega med starešino v vasi in tamkajšnjimi kmeti. Ko so našli pravično rešitev za ta problem, se je konflikt polegel. Middendorp, ki so ga zaradi njegovega zavzemanja za to, da bi podnebni problem prepoznali tudi kot varnostni, začeli imenovati zeleni general, je prepričan, da je vloga njegovih vojaških kolegov pri tem pomembna. Doslej so na segrevanje ozračja opozarjale predvsem nevladne organizacije, za katere Middendorp pravi, da so opravile veliko delo, a jim v veliki večini verjamejo le tisti, ki se z njimi identificirajo. Vojska, poudarja, bi morala zapolniti prepad med tistimi, ki podnebne spremembe razumejo kot problem, in tistimi, ki jih ne. Zato je po njegovem mnenju treba podnebne spremembe depolitizirati, ker vplivajo na vse prebivalstvo in imajo ogromne posledice za našo varnost. Večinoma je namreč okoljska problematika zasidrana v levo usmerjenih političnih strankah, na desnici pa so do nje pogosto zadržani. Middendorp prav tu vidi nalogo vojske, saj konservativne sile njej pogosteje zaupajo. »Če kot general rečem, da so podnebne spremembe tudi varnostni problem in da bodo temeljito spremenile pravila življenja na planetu, me tudi bolj konservativno usmerjeni ljudje jemljejo resno,« je prepričan.