Tako FED kot ECB bosta zaradi mnogih dejavnikov še naprej vodila širitveno denarno politiko, kar bi ob povrnitvi povpraševanja moralo povišati raven inflacije, sprva in še posebej v ZDA, kasneje pa tudi v Evropi. Glede na odločitve FED in ECB bo »plaval« tudi tečaj EUR/USD. Če se bodo pri Fedu prepustili morebitnemu začasnemu višjemu poskoku pri inflaciji, lahko pričakujemo, da bo ECB najverjetneje še znižala temeljno obrestno mero z današnjih –0,5 odstotka. Če bi se to zgodilo, lahko pričakujemo dodatno širjenje ležarin v bančnem sistemu evrskega območja.
Ob inflacijskem in valutnem tveganju bo v ospredje stopilo tudi tveganje povečanja obsega nedonosnih posojil (NP ali angleško NPL), ki bi v skrajnem primeru lahko vodilo v pojav kreditnega krča v evropskem bančnem sistemu. Tukaj v ospredje stopijo mala in srednje velika podjetja iz posameznih sektorjev gospodarstva, ki so bila zaradi koronakrize najbolj neposredno prizadeta in ki jih trenutni ukrepi centralne banke ne dosežejo.
Zaradi pandemije so številna evropska podjetja in gospodinjstva v finančnem stresu. Med krizami se poveča število posojil, ki jih ni mogoče vrniti. Čeprav je bila sprejeta precedenčna raven denarne, fiskalne in regulativne podpore, se pričakuje, da se bo obseg slabih posojil v EU povečal. Sodeč po nedavni evropski študiji se je število bankrotov v mnogih evropskih državah lani celo znižalo glede na letno povprečje v obdobju 2017–2019 (v Nemčiji za 15 odstotkov, v Italiji in Franciji za več kot 40 odstotkov), čeprav je bilo mnogo podjetij prisilno zaprtih zaradi vladnih omejitev. Podjetja so pridobila zaradi državne podpore in premostitev, na Švedskem, kjer so sprejeli milejše omejitve javnega življenja, pa se je število bankrotov lani povečalo za 6,5 odstotka.
Vedeti moramo, da obstaja pri malih in srednje velikih podjetjih sorazmerno večja potreba po finančnem prestrukturiranju kot pri velikih, katerih obveznice kupuje tudi ECB. Mala in srednje velika podjetja so prizadeta zaradi potrebe po likvidnosti, da preživijo obdobja zaprtja. Ob tem pa v času »nove normale« trpijo tudi zaradi nižje donosnosti. Evropska investicijska banka (EIB) ocenjuje, da znaša neto izguba prihodka, vštevši različne državne pomoči, od 6 do 11 odstotkov za mala in srednje velika podjetja v primerjavi z 2 do 3 odstotki za velika podjetja. Žal to ni dober znak za evropski bančni sistem.
Tu bo ključnega pomena izbira pravilnega mehanizma za reševanje malih in srednje velikih podjetij, da bi se izognili poslabšanju bančnih bilanc do mere, ki bi vodila v ponovni kreditni krč v Evropi, še posebej v nekaterih evropskih državah. Vse še ni tako kritično, saj smo primer dobre prakse že videli v Ameriki z Main Street Lending Program, kjer je FED, da bi spodbudil komercialne banke h posojanju, pokril kar 95 odstotkov novih ali obstoječih posojil kvalificiranim delodajalcem, torej podjetjem, ki so pred začetkom koronakrize imela dobro finančno stanje. Program je bil težak 600 milijard dolarjev.
