Inkluzivni judo, ki ga v Evropi poznajo že dlje časa, pri nas pa so ga prvi začeli izvajati v Kopru leta 1994, je namenjen in prilagojen vsem športnim navdušencem, ki zaradi različnih psihofizičnih stanj ali bolezni potrebujejo prilagoditve okolja in vsebine programov. »Gre za enake možnosti vključevanja oseb s telesno ali intelektualno oviranostjo, pa tudi za ljudi z izzivi na področju duševnega zdravja ali po poškodbah glave kot posledice nesreč in drugih,« je razložila Viktorija Pečnikar Oblak, socialna delavka in judoistka, ki inkluzivni judo vodi tudi sama. »Želimo si, da bi se v programe vključil vsak ne glede na svoje psihofizične sposobnosti, lahko gre za nekoč vrhunskega športnika, ki išče primerno rekreacijo, ali za starejšo osebo, tudi žensko, ki se želi naučiti nekaj osnov samoobrame,« je povedala in dodala, da je na blazini prostor za vse. Dokaz za to je ekipa trenerjev, ki prihajajo tudi iz vrst tekmovalcev, kot sta denimo Tina Pestotnik ali Gaston Descamps, ki prihaja iz Francije in v JK Sokol Ljubljana vodi tri skupine inkluzivnega juda.
Pomembna skupnost za vadeče
V Sloveniji trenutno deluje sedem inkluzivnih klubov JK Koper, JK Jesenice, JK Sokol Ljubljana, JK Z'dežele Sankaku Celje, JK Murska Sobota, JK Železničar Maribor in JK Sankaku Ljubljana, ki omogočajo ne le enakovredno vključevanje oseb z različnimi sposobnostmi v šport, ampak so ti klubi zanje pomembna in pogosto edina skupnost poleg družine. To potrdi tudi Igor Šilc, oče 25-letnega Gašperja, ki judo trenira že zdaj skoraj 15 let. »Gašper je začel judo trenirati v JK Šiška, kjer so bili drugi pogoji, na začetku je bilo veliko igre z žogo. Ko je videl ostale trenirati, sem v klubu prosil, da bi po koncu programa nadaljeval. Štiri leta je treniral, položil tudi prve pasove, ko je prišlo do večjih razlik, neskladnosti v možnosti tehničnega napredovanja in osvajanja znanja. Vrstniki so v primerjavi s sinom napredovali veliko hitreje in prosili so nas, da bi zaključil vadbo pri njih,« je povedal oče Gašperja in omenil Viktorijo Pečnikar Oblak, ki je takrat vodila vadbo na šoli Janeza Levca. »Ta nas je usmerila v JK Sokol, kjer je Gašper nadaljeval treninge pri Robertu Pečnikarju. Zanj je ta prestop pomenil izredno socialno in tudi telesno napredovanje. Naj omenim, da je bil izredno hipotoničen, danes je močan, spreten fant z modrim pasom. Je tudi registrirani plavalec.«
Na tekmovanjih pobirajo kolajne
Kot je povedal predsednik JK Sokol Darko Kraševec, v klubu uspešno izvajajo program že od leta 2010. »Danes vključujemo 60 judoistov, v osrednjeslovenski regiji pa veljamo za vodilni klub. Glede na pasove, zelene in modre barve, so bolj ali manj vsi pionirji inkluzivnega juda v našem klubu,« je povedal.
Kot nam je zaupala 20-letna Tina Skerlep, ki zaradi vseh odličij velja za vrhunsko športnico, saj je lani v Abu Dabiju na specialni olimpijadi osvojila zlato medaljo, trenira že od leta 2016. »Na Osnovni šoli s prilagojenim programom Dečkova smo imeli judo in mami mi je za hec omenila, naj preverim. Veste, imela sem veliko preveč energije, prav tako sem bila od nekdaj zelo močna. Ko sem prišla na prvo uro treninga in videla, kako so se metali po tleh, sem si rekla, uvau, tudi jaz bi to poskusila. Od takrat dalje pridno treniram in na tekmovanjih pobiram zlate kolajne,« je v smehu povedalo dekle in hitro dodalo, da so ji treningi in tekmovanja prinesla tudi zanimiva potovanja. »V Abu Dabiju sem v živo videla kamelo, obiskali smo zabaviščni park, na otvoritvi olimpijade pa sta pela Avril Lavigne in Luis Fonsi. Prižgali smo tudi ogenj in imeli pravi ognjemet.«
Priložnosti na večjih tekmovanjih je imel tudi skoraj že 26-letni Toni Perič, ki judo trenira sedem let. »Imam težave z vidom in Viktorija Pečnikar Oblak je bila tista, ki me je povabila, naj se pridružim vadečim. Strahu nisem imel, bolj me je skrbelo, ker si zaradi slepote nisem znal predstavljati, kako judo in sami treningi potekajo,« je povedal in priznal, da si danes ne predstavlja življenja brez rednih treningov. »Udeležil sem se specialne olimpijade, veliko mi pomenijo tudi vsakoletna tekmovanja v italijanski Raveni,« je povedal fant, ki obiskuje Center IRIS, in, preden se je vrnil na blazine trenirat, pozval: »Najdite pogum in nas pridite pogledat. Prepričan sem, da boste ostali in treninge nadaljevali tudi sami.«
