Odprta komunikacija je vrednota

Iščemo prodorne pristope

Letos je bilo razpisanih pet kategorij: (P)ostali smo skupnost zavzetih, Okrepili smo zaupanje in dobili zagon, Spremembe pojemo za zajtrk, Digitalno je pri nas zdaj običajno in Interno komuniciranje na potenco. Podjetja so torej lahko med drugim prijavila svoje zlate prakse na področju novih formalnih in neformalnih oblik druženja in povezovanja v okoliščinah sprememb, povezovanja med podjetji, pobud zaposlenih, dviga empatije, krepitve osredotočenosti na ljudi in mentorskih programov. Prav tako so komisijo zanimali uspešni pristopi k vodenju, opolnomočanju, komuniciranju, krepitev ali razvoj konstruktivne organizacijske kulture, dvig zavzetosti za uresničevanje skupne vizije in ciljev, krepitev medgeneracijskega sodelovanja ter programi raznolikosti in vključenosti. Ena od kategorij so tudi koraki podjetij, ki so pripeljali do večje prilagodljivosti in agilnosti zaposlenih, spodbude (vseživljenjskemu) učenju, pogum za odstop od tradicionalnega, novi sistemi nagrajevanja, drugačni kazalniki uspeha in obrati v trajnostno delovanje. Natečaj Zlata praksa se je letos dotaknil še programov podjetij za dvig digitalne pismenosti in spretnosti ter vzpostavitve učinkovitega sistema internega komuniciranja, krepitve transparentnosti komuniciranja, novih orodij, kanalov in oblik komuniciranja ter kreativnih rešitev na tem področju.

Poudarek na varnosti in zdravju

»Menim, da smo komisijo navdušili s celovitim, trajnostnim povezovanjem področij varnosti, zdravja in odgovornega pitja. To niso le besede, temveč so dejansko naša vsakodnevna dobra praksa,« je ob lanskoletnem prejemu nagrade Zlate prakse 2019 povedala Tanja Subotić Levanič, direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union. Njihova kadrovska praksa Smo ambasadorji varnosti, zdravja in odgovornega pitja je namreč lani prejela priznanje Zlate prakse, tj. projekt, ki nagrajuje pristope, usmerjene v organizacijske preskoke in kolektivni napredek.

V Pivovarni Laško Union kulturo varnosti postavljajo na višjo raven tako v podjetju kot v vsej slovenski družbi. V podjetju je zaposlenih 585 ljudi in prav vsi so ambasadorji varnosti in odgovornega pitja. Ne glede na to, da delujejo v pivovarski dejavnosti, so izziv alkoholizma postavili visoko na lestvico prioritet. Samoregulacijo ter lasten razvoj in proizvodnjo nizko- in brezalkoholnih vrst piva, s čimer potrošnikom ponujajo izbiro, spremlja najvišja zaveza vseh: varnost na prvem mestu (safety first). Poleg sistematiziranega delovnega mesta menedžerja za varnost in zdravje imajo vsi zaposleni v Pivovarni Laško Union tudi vlogo ambasadorjev varnosti in odgovornega pitja. »Podjetje je tudi pobudnik ozaveščanja o odgovornem pitju v širši družbi in v to vlaga precejšen del promocijskih aktivnosti in proračunov,« je ob lanskemu izboru dodala komisija.

Dogodek: Hibridna prihodnost dela

Na brezplačni spletni/hibridni konferenci 24. marca ob 13. uri o hibridnem delu v prihodnosti bodo strokovnjaki in poznavalci govorili o izzivih in rešitvah dela na daljavo, med drugim bo Pivovarna Laško Union predstavila svoj program PLUS, ki povezuje in vključuje vse zaposlene. Epidemija je namreč pospešila preoblikovanje njihove organizacijske kulture. Skoraj čez noč so v podjetju pripravili načrt vodenja in se dogovorili o ključnih odločitvah in ukrepih. »Našo organizacijsko kulturo gradimo na odprti, jasni komunikaciji in na sodelovanju, ki temelji na zaupanju. Zavedamo se pomembnosti stalne odprte komunikacije. V obdobju epidemije so se naše dotedanje aktivnosti potrdile kot prava smer. Zato smo nemudoma uvedli nekaj konkretnih in učinkovitih aktivnosti za hitro odločanje. Na primer, določili smo odgovorno osebo za vsakodnevni pregled stanja v državi in za poročanje kriznemu timu. Širše vodstvo se je srečevalo enkrat na teden. Organizirali smo vsakodnevne sestanke posameznih oddelkov in ponudili pomoč posameznikom pri učenju in uporabi orodja MS Teams. Vsi sodelavci so vsak dan ažurno prejemali informacije v e-novičniku ter na oglasnih deskah na temo zdravja in varnosti, o stanju in razvoju dogodkov ter ukrepih v podjetju. Prav tako smo imeli redno tedensko srečanje s socialnimi partnerji, kjer smo informirali o ukrepih in aktivnostih. Zaposleni so se udeležili izobraževanj za uporabo Facebookovega orodja za interno komunikacijo Workplace, ki ga uporabljamo v vse podjetjih družbe Heineken. Ob petkih smo preko MS Teams organizirali 'digitalno' neformalno druženje in krepitev odnosov,« je nekatere prilagoditve v času epidemije opisal Gregor Rajšp, direktor za kadrovske zadeve v Pivovarni Laško Union. Dodal je, da so sodelavcem, ki niso mogli delati od doma – so namreč proizvodno podjetje, pomembno za nemoteno delovanje slovenskega gospodarstva –, zagotovili varno delovno okolje. Dali smo jim vedeti, da jih potrebujemo, da lahko vzdržujemo našo gospodarsko aktivnost. Ekipe iz drugih oddelkov so se prostovoljno vključile v delo v proizvodnji. »Pozitivno so nas presenetile vrednote, kot so sodelovanje, zavzetost in empatija sodelavcev. Na temelju vseh teh dobrih zgodb krepimo našo organizacijsko kulturo.«

Interno komuniciranje je zakon

Ne glede na to, da je Pivovarna Laško Union proizvodno podjetje in dela na daljavo oziroma hibridnega dela ni mogoče uvesti na vseh delovnih mestih, bodo dobre sodelavce potrebovali tudi v prihodnje. Zato sodelujejo v projektih navduševanja mladih: na primer dijakov tehniških strokovnih in poklicnih šol, kakršen je bil pilotni program Dokažimo se, pokažimo se v sklopu iniciative Inženirke in inženirji bomo! na Srednji šoli tehniških strok Šiška. »Navdušen sem bil nad tem, kako resno so se lotili realnih izzivov in kakšne rešitve so predlagali. Konkretno tehnično rešitev mladih bodo dejansko prenesli v prakso,« je dejal Rajšp.

Zadovoljstvo, klimo ter kakovost odnosov in komuniciranja v podjetju preverjajo vsako leto. Lani pa so naredili še nekaj manjših vmesnih raziskav, da bi čim bolj razumeli, kaj so potrebe v tem izjemno težkem času. »Rezultati raziskave so pokazali visoko pozitiven odziv in odlično oceno internega komuniciranja in klime v času koronakrize. Velika večina zaposlenih meni, da je vodstvo naredilo vse, da smo ohranili delovna mesta in nadaljevali poslovanje, ter da smo sprejeli pravilne ukrepe varnosti in zdravja. Večina se je tudi strinjala, da je bila komunikacija vodstva učinkovita in pravočasna. Izjemno pomemben kazalnik, da smo nekaj delali prav, je tudi, da se je 60 odstotkov sodelavcev v tem negotovem obdobju počutilo popolnoma ali zelo mirno,« nam je zaupal Rajšp, ki je dejal, da so na osnovi predlogov zaposlenih letos začeli »PLUS Well-being program« za krepitev zdravja, dobrega počutja in odpornosti proti stresu, z velikim poudarkom na duševnem zdravju.