Tri stvari so posebej izstopale, ko so bili sinoči ob 21. uri po zaprtju volišč na Nizozemskem na voljo rezultati vzporednih volitev. Stranka aktualnega premierja Marka Rutteja je dosegla pričakovano zmago s predvidoma 35 osvojenimi sedeži v 150-članskem parlamentu, kar pomeni, da bo dobil mandat za sestavo svoje še četrte zaporedne vlade. Socialno-liberalna stranka D66 se je presenetljivo povzpela na drugo mesto z osvojenimi 27 sedeži, kar je precej več od anketnih napovedi. Stranka svobode Geerta Wildersa pa je naslednja, ki dokazuje, da desničarskim populistom delnice na stari celini trenutno upadajo. Dobila naj bi 17 sedežev, tri manj kot na volitvah leta 2017, in tako z drugega zdrsnila na tretje mesto.

Nekaj previdnosti ne bo odveč

Podjetje Ipsos, ki se je pred štirimi leti na Nizozemskem izkazalo z zelo natančno napovedjo, tokrat opozarja, da zgodnji rezultati morda ne bodo tako točni, saj so ukrepi ob epidemiji otežili delo anketarjev, prvim rezultatom pa tudi še niso prišteli zadnje ure glasovanja.

Če pa bo končni izid vsaj približno podoben, se Ruttejevi Ljudski stranki za svobodo in demokracijo obeta, da bi lahko sestavila enako koalicijo kot doslej, torej skupaj z okrepljeno D66, krščanskimi demokrati (CDA), ki so četrti s 14 osvojenimi sedeži, in Krščansko unijo s štirimi poslanci. Po podatkih Ipsosa bi imele te stranke 80 sedežev, več kot doslej. Če bi se Rutte odrekel sodelovanju s Krščansko unijo, pa bi lahko vlado sestavil tudi s tremi strankami, ki bi imele minimalno večino 76 sedežev.

Sestava vlade na Nizozemskem sicer traja nekaj mesecev in je precej zapletena zaradi velikega števila strank. Po projekciji se jih je tokrat v parlament uvrstilo sedemnajst, štiri več kot doslej. V državi imajo namreč zelo nizek volilni prag 0,67 odstotka glasov, kolikor jih je potrebno za osvojitev poslanskega sedeža.

Afera ni pustila posledic

Na petem mestu so socialdemokrati (PdvA) z devetimi sedeži, na šestem pa Zeleni z osmimi. Obe stranki sta pomembni tudi zato, ker se ju omenja kot mogoči koalicijski partnerici, res pa je, da so Zeleni izgubili šest sedežev, če projekcije držijo.

Rutte (54 let) je na čelu nizozemske vlade od leta 2010, ko je postal prvi liberalec na premierskem položaju po več kot devetdesetih letih. Odtlej je vodil tri vlade. Zadnja je kolektivno odstopila januarja letos zaradi velike afere, ko so davčni uslužbenci na tisoče družin obtožili prevar pri prejemanju otroškega dodatka zaradi nebistvenih napak pri izpolnjevanju obrazcev, njihova tarča pa so bili predvsem nebelci in priseljenci. Rutteju to očitno ni škodovalo, kot tudi ne nekatere kritike upravljanja boja z epidemijo, vključno s policijsko uro.