Da premišljeni, dobro utemeljeni ukrepi relativno dobro zajezijo epidemijo, bi se morali učiti od tistih, ki to znajo. Ključno pri tem pa je zaupanje, ki smo ga pri nas izgubili že takoj na začetku epidemije, ko je politika iztrgala besedo stroki in prevzela vajeti.

Tudi danes, ko imamo cepivo, ki je edina rešilna bilka tega zloveščega časa, z različnih koncev prihajajo različne informacije. Tako so nam, tik preden je prišlo na naš trg cepivo astrazeneca, najprej dopovedovali, da je dovolj učinkovito za vse starostne skupine, nakar so se v enem dnevu premislili in (po zgledu tujih držav) povedali, da ga bodo uporabili le pri mlajših od 65 let. Ravno pred dnevi pa je Jelko Kacin, ki je zadnje čase »specialist« za cepljenje, povedal, da bodo to cepivo uporabili tudi pri starejših. No, nazadnje pa so njegovo uporabo (začasno) prekinili. Komu torej sploh verjeti?

Jasno je, da je cepljenje najbolj učinkovit javnozdravstveni ukrep za preprečevanje kužnih bolezni. Seveda pa ta sam po sebi nič ne pomaga, če nimamo odkritega dialoga in odprte debate o tem, kaj samo cepljenje prinaša. Imamo samo dve možnosti: ali se bomo cepili ali se ne bomo. Odločitev je naša, vendar bi bila mnogo lažja, če bi nam pri njej z argumentiranimi odgovori pomagali tisti, ki so na tem področju res strokovno podkovani, ne pa politiki in farmacevtski giganti. Nedeljski dnevnik