V sindikatu zdravstva in socialnega varstva, sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva, sindikatih v zdravstvu Pergam in v sindikatu delavcev v zdravstveni negi so »skrajno presenečeni« nad izjavo predsednika vlade Janeza Janše, ki je v petek na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju dejal, »da se je zdravstveni sektor odločil za izstop iz enotnega plačnega sistema in da se bo posebej zanj zgradil nov sistem«.

V včeraj poslanem odprtem pismu ministru za zdravje Janezu Poklukarju so zapisali, da so na sestankih v prejšnjem tednu »zelo jasno in eksplicitno izrazili podporo ohranitvi zdravstva v enotnem plačnem sistemu in nasprotovanje izločitve zaposlenih v zdravstvu iz tega sistema«. Hkrati pa so predstavili predloge za nadgradnjo nekaterih elementov plačnega sistema znotraj enotnega sistema plač v javnem sektorju. Na teh sestankih so, kot pravijo, ministra za zdravje razumeli, da se tudi sam zaveda nevarnosti razbijanja plačnega sistema in negativnih posledic, ki jih to prinaša tako za sistem zdravstva, kot tudi za sistem plač v javnem sektorju in javni sektor nasploh.

Omenjeni reprezentativni sindikati v dejavnosti zdravstva ministru Poklukarju še enkrat sporočajo, da izstopu zdravstva iz enotnega plačnega sistema nasprotujejo. Ob tem pa mu ponujajo »polno podporo pri iskanju rešitev za ustreznejše nagrajevanje zaposlenih v dejavnosti zdravstva znotraj enotnega plačnega sistema in ob soglasju reprezentativnih predstavnikov zaposlenih v tej dejavnosti«.

Kot je znano, se sicer za izstop zdravstva iz enotnega plačnega sistema že vrst let zavzemajo v sindikatu zdravnikov Fides. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je prejšnji mesec za Dnevnik izjavil, da je enotni plačni sistem že razpadel in da so za njihov popoln izstop iz sedanjega plačnega sistema izpolnjeni vsi pogoji. Tarifni del je po Kuštrinovih besedah že zdaj urejen drugače, veliko bolj fleksibilna sta tudi karierna pot in nagrajevanje. Zato ponujajo roko sindikatom medicinskih sester in negovalnega osebja, da se jim pridružijo in skupaj zapustijo enotni plačni sistem.

Poklukar bo imenoval skupino za pogovore o izstopu

Premier Janša je v petek na Brdu pri Kranju med drugim dejal, da je epidemija covida-19 dodatno razgalila vse probleme v slovenskem zdravstvenem sistemu, za kar je po njegovi oceni kriv tudi neustrezen plačni sistem. »Zdravstveni sektor se je odločil, da se izloči iz enotnega plačnega sistema, zato se bo zgradil nov, samo za ta sektor,« je napovedal Janša, in dodal, da bo na tej podlagi v zdravstvu možno dolgoročno zagotoviti več kadra in izvesti tudi druge reorganizacije, ki so potrebne.

Zdravstveni minister Poklukar je v petek v izjavi za medije povedal, da bo ministrstvo za zdravje imenovalo skupino, ki bo z zdravstvenimi sindikati začela pogovore o možnostih sprememb plačnega sistema in o tem, »kaj bo ostalo skupnega z javnim sektorjem«. Kot je dejal, so v zadnjem tednu s predstavniki zdravstvenih sindikatov govorili tudi o tem, da bi posebnosti v zdravstvu zapisali »v posebnem zakonu, ki bi posebej opredeljeval delo oziroma nagrajevanje«.

Poudaril je, da je področje zdravstva specifično in da je v tem delu treba stvari nadgraditi in narediti boljše, da »bo poklic bolj privlačen, da ljudje ne bodo odhajali iz zdravstva zaradi preobremenitev, izgorelosti, slabih pogojev ter nižjih plač glede na vloženo delo«. Če ustreznega dogovora ne bo, pa je Poklukar dopustil tudi možnost, da še vedno vsi ostanejo v enotnem sistemu.

Javni sektor naj bi se razdelil na dva dela

Vlada je izhodišča za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju potrdila prejšnji mesec. Kot je ob njihovi predstavitvi povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, predvidevajo razdelitev javnega sektorja v dve skupini. V prvi skupini, kjer bi bila pravila bolj zavezujoča in centralno določena, bi bili organi državne uprave, občine, šole in drugi proračunski uporabniki, ki se financirajo predvsem iz proračunskih sredstev. Drugi deli javnega sektorja, med drugim tudi zdravstvo, pa bi imeli v okviru sredstev, s katerim razpolagajo, pri urejanju plač večjo avtonomijo.

Izhodišča predvidevajo, da bi se ob ohranitvi enake višine mase plač delež plač za delovno uspešnost postopno povečal s sedanjih dveh na sedem odstotkov. V ta namen bi združili dodatke za tako imenovano redno delovno uspešnost in dodatke za povečan obseg dela, za katere bi posamezniki lahko prejeli do 30 odstotkov osnovne plače, ter uvedli dodatek za izjemne dosežke na nacionalni ravni (tega bi v višini do 50 odstotkov osnovne plače lahko na primer prejeli zdravniki, znanstveniki in športniki) in poseben dodatek za deficitarne poklice v javnem sektorju, ki bi ga lahko med drugim dodelili kronično podhranjenemu negovalnemu osebju v bolnišnicah in domovih za ostarele.

Vlada namerava ob tem odpraviti dosedanje sporno ocenjevanje javnih uslužbencev, ki je potrebno za napredovanja, po katerem pa več kot 80 odstotkov zaposlenih prejema oceno odlično. Namesto tega bi javni uslužbenci po štirih letih avtomatično napredovali za en plačni razred in najvišji plačni razred dosegli po 40 letih. Ob tem bi delodajalci dobili večjo avtonomnost tako pri določanju osnovnih plač kot tudi pri določanju novih delovnih mest, ki bi bila denimo potrebna zaradi razvoja in novih tehnologij.

Med spremembami je predvideno tudi zvišanje doslej določenega najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči na delovnih mestih in v nazivih, prav tako pa tudi ureditev delovnih mest plačne skupine J v kolektivni pogodbi javnega sektorja in odprava znižanja osnovne plače zaposlenim, ki nimajo ustrezne izobrazbe.