V državi je s koronavirusom okuženih 10.992 oseb. V bolnišnicah se danes zdravi 444 bolnikov, od tega 83 na intenzivni terapiji Skupaj je bilo v bolnišnice sprejetih 48 oseb, ravno toliko so jih tudi odpustili.
Štirinajstdnevna incidenca v državi znaša 488,5. Najnižja je v posavski regiji 242,2, najvišja pa na Koroškem 676,2. Največ okuženih so zabeležili v Celju (36), Domžalah (33), Kranju (21), Jesenicah (17), Trbovljah (21), Litiji (20), Zagorju ob Savi (16), Novi Gorici (14), Sežani (27), Kopru (33), Piranu (17), Izoli (12), Ljubljani (138) in Mariboru (56).
Kot je povedala vladna govorka Maja Bratuša, pogoji za prehod države iz oranžne v rumeno fazo še vedno niso izpolnjeni.
Doslej zabeleženih 17 prijav resnih nezaželenih učinkov cepiv
Nacionalna koordinatorica programa cepljenja z NIJZ Marta Grgič Vitek je danes razkrila, da smo v Sloveniji doslej prejeli 333.075 odmerkov cepiv. Največ Pfizerjevega (215.475), sledita pa cepivi AstreZenece (88.800) in Moderne (28.800). Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb je prvi odmerek cepiva do 16. marca letos prejelo 176.956 oseb, drugi odmerek pa85.165 oseb. Največja precepljenost je v starostni skupini nad 80 let povečuje pa se precepljenost oseb starih med 75 in 79 let, ki je zdaj 33,3 odstoten.
Kar se tiče neželenih učinkov cepljenja, je bilo do 14 marca prijavljenih 2.010 nezaželenih učinkov s cepivom Pfizer, 22 v primeru cepiva Moderna in 471 v primeru cepiva AstraZeneca. Največji stranski učinek ostajajo splošne težave in lokalne težave na mestu cepljenja.
Grgič Vitkova je sicer dejala, da so na NIJZ doslej prejeli tudi nekaj prijav resnih neželenih učinkov cepljenja – šestnanjst pri cepivu Pfizer in eno prijavo po prejetem cepivu AstraZenece, kjer je prišlo do oslabelost spodnjih okončin in bolečine v prsih. »Pri sedmih osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo v časovni povezavi s cepljenjem do smrti, a je komisija ministrstva za zdravje pri treh že zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Štirje primeri pa so še vedno v fazi preiskave.«
Kacin: Do razlik med cepilnimi centri prihaja zaradi različne organiziranosti
Nacionalni koordinator za logistični del množičnega cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin je ob današnjem obisku novomeškega zdravstvenega doma povedal, da je upravljanje s kadri ključna zadeva, ki omogoča, da so koncesionarji aktivno vključeni v izvajanje cepljenja. Pomembno je tudi, da svoje sestre prispevajo referenčne ambulante in je zato na voljo več ljudi. Veliko pa je odvisno od tega, kje se množično cepljenje izvaja, je dodal.
»Pripravljeni moramo biti, da bi takrat, ko bomo imeli cepiv dovolj, v enem mesecu cepili s 500.000 do 600.000 odmerki. Takrat ne moremo hoditi drug po drugem, če želimo preprečiti dodatne okužbe,« je opozoril.
Na vprašanje, ali bi moral NIJZ bolj načrtno oz. selektivno pošiljati cepiva po državi, ne le glede na sporočene potrebe, je odgovoril, da se NIJZ odziva na to, kar delajo zdravstveni domovi. Cepilni centri so tisti, ki ocenjujejo, koliko in kakšno cepivo potrebujejo za različne kategorije prebivalstva. »In če nekje spregledujejo svoje starejše, zato ker ne znajo vključiti koncesionarjev, če nekateri preprosto ne naročijo cepiv, jih tudi dobiti ne morejo,« je poudaril. Po njegovih besedah je dejstvo, da nobena država v Evropi, razen Izraela, za zdaj nima viška cepiv.
Po njegovem mnenju se je treba v tem trenutku poenotiti in te razlike znižati na minimum, in sicer zato, da bi lahko skupaj napredovali hitreje. Sicer pa so cepilni centri dobili usmeritve za dosego enakomernejše precepljenosti, »Imamo pa tudi zdravstveni inšpektorat, ki se mora pojaviti v vseh cepilnih centrih in opraviti svoje poslanstvo, tako kot se to od njega pričakuje«.
Glede primera cepljenja v Kočevju, kjer so se organizirali tako, da so vzpostavili svojo informacijsko rešitev, kamor so družinski zdravniki vnašali svoje bolnike in potem tako lahko hitro in skladno s strategijo cepili vse na svojem območju, in ali gre za zgleden primer, ki bi ga lahko uporabili na državni ravni, je ocenil, da kočevskega modela po vsej državi ni možno implementirati.
Če bi ravnali tako, »bi potem pol države ostalo brez cepiv«. Sicer pa so »v Kočevju precepili več, kot jim je pripadalo, in zaradi tega imamo težave«, je ocenil.
Kacin je še napovedal, da prvo pošiljko cepiv Johnson & Johnson v Sloveniji pričakujejo v drugi polovici aprila, šlo pa bi lahko za 30.000 odmerkov tega cepiva.
