Katerim rečem pa bi se morali posvetiti? Za začetek, ali se lahko gibljem po deseti uri zvečer. Ali se lahko družim. Pa to je še najmanj. Ali lahko povem svoje mnenje, ne da bi po meni zlivali gnojnico in mi govorili, naj se vržem skozi okno. Živimo v časih, ko se moramo odločiti. A ne pahorjansko odločiti, da bomo sobivali, da se imamo radi, da je v naši družini vse prav, čeprav stric skrivaj otipava nečakinjo, pomembno je, da smo na sliki vsi videti srečni. Odločiti se moramo, kako iti naprej. Poglejte zadnji primer. Bomo kaznovali dijake, ker mislijo s svojo glavo? Želimo topoumne ljudi, ki bodo čez čas pri nas prevzeli funkcije, upognjence, ljudi brez hrbtenice? Verjetno je oboje legitimno, se pa moramo odločiti.

Koronavirus nas je že spremenil. Dnevno nam govorijo, kaj smemo in česa ne. Upam, da bo potreba po človeškem stiku ostala. Grozljivo je, da hodim po cesti in se zalotim, da mislim, da je drug človek zame lahko grožnja. Ona